Kazalo
33 odnosi: Alenush Terian, Šapur I., Šat el Arab, Širaz, Baga kagan, Džamšid, Dejok, Derafš Kaviani, Ep, Firduzi, Horezm, Iran, Iranska umetnost, Islamska umetnost, Kavkaška regija, Metropolitanski muzej umetnosti, Orientalska književnost, Osmanska miniatura, Padec človeka, Perzijska književnost, Perzijska miniatura, Prvi turški kaganat, Sasanidsko cesarstvo, Sistan, Taht-e Solejman, Teheran, Timuridsko cesarstvo, Transoksanija, Tus, Iran, Veliki Horasan, Veliki Iran, Zgodovina Irana, 1010.
Alenush Terian
Ālenush Teriān (Ալենուշ Տէրեան; آلنوش طریان; tudi: آلنوش تریان), * 9.
Poglej Šahname in Alenush Terian
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Šahname in Šapur I.
Šat el Arab
Šat al-Arab (Arabska reka) ali Arvand Rud (Hitra reka) je okoli 200 km dolga reka, ki izvira na sotočju rek Evfrat in Tigris pri mestu Al Qurnah v pokrajini Basra (jug Iraka). Na južnem koncu reke do izliva v Perzijski zaliv poteka meja med Irakom in Iranom. V širino meri približno 232 m pri Basri do 800 m pri izlivu.
Poglej Šahname in Šat el Arab
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Poglej Šahname in Širaz
Baga kagan
Baga kagan je bil sedmi vladar Prvega turškega kaganata, ki je vladal od leta 587–589, * ni znano, † 589.
Poglej Šahname in Baga kagan
Džamšid
Perzijska slika s podobo Džamšida, ki ga pred Zahhakom žagajo na pol Džamšid (perzijsko جمشید, Džamšīd, srednje in novoperzijsko جم, Džam, avestsko Jima) je mitološka oseba iz iranske kulture in tradicije, omenjena v Firduzijevi Šahnami (Knjiga kraljev).
Poglej Šahname in Džamšid
Dejok
Dejok ali Dia-oku (akadsko Daiukku, elamsko Dajauka grško, Deiókis) je bil ustanovitelj in prvi šah (kralj) in svečenik Medijskega kraljestva, * ni znano, † 675 pr. n. št. Njegovo ime ima v različnih virih različne oblike.
Poglej Šahname in Dejok
Derafš Kaviani
Umetniška upodobitev prapora Derafš Kaviani Umetniška upodobitev prapora Derafš Kaviani Derafš Kaviani (perzijsko درفش کاویانی) ali Derafš Kavani (درفش کاوانی) je bil legendarni kraljevi prapor Irana (Perzije), ki je bil v rabi od davnine do padca Sasanidskega cesarstva leta 651.
Poglej Šahname in Derafš Kaviani
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Šahname in Ep
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta.
Poglej Šahname in Firduzi
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Šahname in Horezm
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Šahname in Iran
Iranska umetnost
Perzijska umetnost ali Iranska umetnost ima eno najbogatejših umetnostnih dediščin v svetovni zgodovini in zajema veliko disciplin, vključno arhitekturo, slikarstvo, tkanje, lončarstvo, kaligrafijo, obdelavo kovin in kamnoseštvo.
Poglej Šahname in Iranska umetnost
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Šahname in Islamska umetnost
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Šahname in Kavkaška regija
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Poglej Šahname in Metropolitanski muzej umetnosti
Orientalska književnost
Orientalska književnost je izraz, s katerim označujemo književnosti starega in srednjega veka, ki so se razvile na območju od Afrike do Tihega oceana.
Poglej Šahname in Orientalska književnost
Osmanska miniatura
Osmanska miniatura ali turška miniatura je bila umetnostna oblika v Osmanskem cesarstvu, ki jo je mogoče povezati s perzijsko tradicijo miniatur in tudi močnim kitajskim umetniškim vplivom.
Poglej Šahname in Osmanska miniatura
Padec človeka
Padec človeka ali padec je v krščanstvu izraz, ki opisuje prehod prvega moškega in ženske iz stanja nedolžne poslušnosti Bogu v stanje krivde.
Poglej Šahname in Padec človeka
Perzijska književnost
Perzijska književnost, tudi iranska književnost, ki spada v orientalsko književnost, se je od starega veka razvijala skozi več jezikovnih obdobij.
Poglej Šahname in Perzijska književnost
Perzijska miniatura
Perzijska miniatura (perzijsko نگارگری ایرانی negârgari Irâni) je majhna perzijska slika na papirju, bodisi knjižna ilustracija ali ločeno umetniško delo, namenjeno za shranjevanje v albumu takšnih del, imenovanem muraqqa.
Poglej Šahname in Perzijska miniatura
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Šahname in Prvi turški kaganat
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Šahname in Sasanidsko cesarstvo
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Poglej Šahname in Sistan
Taht-e Solejman
Taht-e Solejmān je arheološko najdišče v provinci Zahodni Azerbajdžan v Iranu, ki sega v čas Sasanidskega cesarstva.
Poglej Šahname in Taht-e Solejman
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Šahname in Teheran
Timuridsko cesarstvo
Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.
Poglej Šahname in Timuridsko cesarstvo
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Šahname in Transoksanija
Tus, Iran
Tus (perzijsko طوس ali توس Ṫus ali Tus), ime se je pisalo tudi Tous, Toos ali Tūs, je starodavno mesto v iranski provinci Razavi Horasan blizu Mašhada.
Poglej Šahname in Tus, Iran
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Šahname in Veliki Horasan
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Poglej Šahname in Veliki Iran
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Šahname in Zgodovina Irana
1010
Leto 1010 (MX) je navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v nedeljo.
Poglej Šahname in 1010
Prav tako znan kot Šah-name.