Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Alenush Terian, Šapur I., Šat el Arab, Širaz, Baga kagan, Džamšid, Dejok, Derafš Kaviani, Ep, Firduzi, Horezm, Iran, Iranska umetnost, Islamska umetnost, Kavkaška regija, Metropolitanski muzej umetnosti, Orientalska književnost, Osmanska miniatura, Padec človeka, Perzijska književnost, Perzijska miniatura, Prvi turški kaganat, Sasanidsko cesarstvo, Sistan, Taht-e Solejman, Teheran, Timuridsko cesarstvo, Transoksanija, Tus, Iran, Veliki Horasan, Veliki Iran, Zgodovina Irana, 1010.
Alenush Terian
Ālenush Teriān (Ալենուշ Տէրեան; آلنوش طریان; tudi: آلنوش تریان), * 9.
Novo!!: Šahname in Alenush Terian · Poglej več »
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Novo!!: Šahname in Šapur I. · Poglej več »
Šat el Arab
Šat al-Arab (Arabska reka) ali Arvand Rud (Hitra reka) je okoli 200 km dolga reka, ki izvira na sotočju rek Evfrat in Tigris pri mestu Al Qurnah v pokrajini Basra (jug Iraka). Na južnem koncu reke do izliva v Perzijski zaliv poteka meja med Irakom in Iranom. V širino meri približno 232 m pri Basri do 800 m pri izlivu. Vodna pot naj bi se oblikovala relativno nedavno v geološkem času. Pred tem sta se Evfrat in Tigris v obliki kanala izlivala v zaliv nekoliko bolj vstran proti zahodu. Reka Karun se kot pritok pridruži reki z iranske strani. V reko Šat al-Arab odlaga velike količine mulja, zaradi česar je potrebno nenehno poglabljanje struge, da ta ostaja plovna. Po nekaterih ocenah naj bi se na tem območju nahajal največji gozd datljevcev na svetu. Sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja je v regiji raslo od 17 do 18 milijonov datljevih palm, ki so predstavljale petino vseh datljevcev na svetu. Do leta 2002 je zaradi posledic vojn, zasoljevanja tal in raznoraznih škodljivcev odmrlo več kot 14 milijonov dreves, od tega približno 9 milijonov v Iraku in 5 milijonov v Iranu. Precejšen del preostalih dreves pa je v slabem stanju. V srednjeperzijski književnosti in Šahnami (junaški ep, ki je nastal okrog leta 1000) se je beseda Arvand (Hiter) uporabljala kot eno od mnogih poimenovanj za reko Tigris. V obdobju vladavine šaha Mohameda Reze Pahlavija (od leta 1941) so Iranci to ime začeli uporabljati za reko Šat al-Arab.M. Kasheff, Encyclopædia Iranica:. – Retrieved on 18 October 2007. Zemljevid.
Novo!!: Šahname in Šat el Arab · Poglej več »
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Novo!!: Šahname in Širaz · Poglej več »
Baga kagan
Baga kagan je bil sedmi vladar Prvega turškega kaganata, ki je vladal od leta 587–589, * ni znano, † 589.
Novo!!: Šahname in Baga kagan · Poglej več »
Džamšid
Perzijska slika s podobo Džamšida, ki ga pred Zahhakom žagajo na pol Džamšid (perzijsko جمشید, Džamšīd, srednje in novoperzijsko جم, Džam, avestsko Jima) je mitološka oseba iz iranske kulture in tradicije, omenjena v Firduzijevi Šahnami (Knjiga kraljev).
Novo!!: Šahname in Džamšid · Poglej več »
Dejok
Dejok ali Dia-oku (akadsko Daiukku, elamsko Dajauka grško, Deiókis) je bil ustanovitelj in prvi šah (kralj) in svečenik Medijskega kraljestva, * ni znano, † 675 pr. n. št. Njegovo ime ima v različnih virih različne oblike.
Novo!!: Šahname in Dejok · Poglej več »
Derafš Kaviani
Umetniška upodobitev prapora Derafš Kaviani Umetniška upodobitev prapora Derafš Kaviani Derafš Kaviani (perzijsko درفش کاویانی) ali Derafš Kavani (درفش کاوانی) je bil legendarni kraljevi prapor Irana (Perzije), ki je bil v rabi od davnine do padca Sasanidskega cesarstva leta 651.
Novo!!: Šahname in Derafš Kaviani · Poglej več »
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Novo!!: Šahname in Ep · Poglej več »
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta. Rodil se je v neki vasi blizu Tusa v Velikem Korasanu, danes iranska pokrajina Razavi Korasan. Njegov oče je bil bogat posestnik in pobožen musliman. Firduzijev veliki ep Šahname, ki mu je posvetil več kot 35 let, je bil izvirno napisan za predstavitev samanidskim princem Korasana, ki so bili pobudniki ponovnega razcveta iranske kulturne tradicije po arabski osvojitvi v 7. stoletju. Ko mu je bilo 23 let, je našel knjigo Šahname (Knjiga kraljev), ki jo je napisal Abu-Mansur Almoamari. Knjiga ni bila v pesniški obliki. Vsebovala je starejše različice, ki jih je naročil Abu-Mansur ibn Abdol-Razah. Odkritje te knjige je pomenilo usodni preobrat v pesnikovem življenju. Svojo različico Knjige kraljev je začel pisati leta 977, še v dobi samanidske dinastije. Za časa njegovega življenja in pisanja knjige je ozemlja samanidske dinastije zavzel gaznavidski imperij. Po tridesetih letih težkega dela je končal pesnitev. Dve ali tri leta kasneje je odšel v glavno mesto gaznavidskega imperija, da bi predstavil knjigo kralju. V srednjeveških besedilih je več zgodb, ki opisujejo nezanimanje novega kralja sultana Mahmuda Gaznija za Firduzija in njegovo življenjsko delo. Mahmud je obljubil Firduziju 1 dinar za vsako dvostičje, zapisano v Knjigi kraljev (60.000 dinarjev), vendar je kasneje obljubo preklical in mu podaril dirhame (20.000 dirhamov), ki so bili v tem času veliko manj vredni od dinarjev. 1 dinar je bil 100 dirhamov. Nekateri menijo, da je na to sultanovo podlo odločitev vplivala ljubosumnost drugih pesnikov na kraljevem dvoru. Dogodek je ohrabril Firduzijeve sovražnike na dvoru. Firduzi je zavrnil denar in ga je po nekaterih pričevanjih podaril ubogemu prodajalcu vina. Nekaj časa je bival v pokrajinah Sistan in Mazandaran, na zadnje pa se je strt in ogorčen vrnil v Tus. Napisal je pesnitev za kralja. Bila je dolga in jezna pesem, bolj podobna kletvi, in se je končala z besedami: »Nebeško maščevanje ne bo pozabilo. Z mojimi ognjenimi besedami bo uplašila trinoga in ta se bo tresel zaradi pesnikove jeze.« Tusu Verjamemo, da je Firduzi umrl leta 1020 v 90. letu v revščini, zagrenjen zaradi kraljevega omalovaževanja. Bil pa je popolnoma prepričan o uspehu in slavi svojega dela, kar se še posebej vidi v zadnjih vrsticah knjige. Ena zgodba pripoveduje, da je Mahmud poslal obljubljeni znesek v Firduzijevo vas, a je umrl po prihodu sela nekaj ur kasneje. Darilo so potem dali njegovi hčeri, ker je njegov sin umrl pred njim v 37. letu starosti. Hči je zavrnila denar in tako je Firduzijeva Knjiga kraljev postala nesmrtna. Kasneje je kralj ukazal, naj denar uporabijo za popravilo gostišča na poti od Merva v Tus z imenom »Robat Čaheh«, ki bi spominjalo na pesnika. Gostišče je danes v ruševinah, vendar še vedno obstaja. Nekateri viri navajajo, da je Firduzijeva hčer nasledila očetov težko zaslužen denar in je zgradila nov in močan most z lepim kamnitim prenočiščem za popotnike, ki naj bi se spočili in si pripovedovali zgodbe. Firduzija so pokopali na dvorišču njegovega doma, kjer je zdaj njegov mavzolej. V njegov spomin so ga zgradili leta 1925 med vladanjem šaha Reze Pahlavija. Kategorija:Rojeni leta 935 Kategorija:Umrli leta 1020 Kategorija:Perzijski pesniki Kategorija:Perzijska književnost.
Novo!!: Šahname in Firduzi · Poglej več »
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Novo!!: Šahname in Horezm · Poglej več »
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Šahname in Iran · Poglej več »
Iranska umetnost
Perzijska umetnost ali Iranska umetnost ima eno najbogatejših umetnostnih dediščin v svetovni zgodovini in zajema veliko disciplin, vključno arhitekturo, slikarstvo, tkanje, lončarstvo, kaligrafijo, obdelavo kovin in kamnoseštvo.
Novo!!: Šahname in Iranska umetnost · Poglej več »
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Novo!!: Šahname in Islamska umetnost · Poglej več »
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Novo!!: Šahname in Kavkaška regija · Poglej več »
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Novo!!: Šahname in Metropolitanski muzej umetnosti · Poglej več »
Orientalska književnost
Orientalska književnost je izraz, s katerim označujemo književnosti starega in srednjega veka, ki so se razvile na območju od Afrike do Tihega oceana.
Novo!!: Šahname in Orientalska književnost · Poglej več »
Osmanska miniatura
Osmanska miniatura ali turška miniatura je bila umetnostna oblika v Osmanskem cesarstvu, ki jo je mogoče povezati s perzijsko tradicijo miniatur in tudi močnim kitajskim umetniškim vplivom.
Novo!!: Šahname in Osmanska miniatura · Poglej več »
Padec človeka
Padec človeka ali padec je v krščanstvu izraz, ki opisuje prehod prvega moškega in ženske iz stanja nedolžne poslušnosti Bogu v stanje krivde.
Novo!!: Šahname in Padec človeka · Poglej več »
Perzijska književnost
Perzijska književnost, tudi iranska književnost, ki spada v orientalsko književnost, se je od starega veka razvijala skozi več jezikovnih obdobij.
Novo!!: Šahname in Perzijska književnost · Poglej več »
Perzijska miniatura
Perzijska miniatura (perzijsko نگارگری ایرانی negârgari Irâni) je majhna perzijska slika na papirju, bodisi knjižna ilustracija ali ločeno umetniško delo, namenjeno za shranjevanje v albumu takšnih del, imenovanem muraqqa.
Novo!!: Šahname in Perzijska miniatura · Poglej več »
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u. 552) in njegovega brata Istemija v Notranji Aziji.
Novo!!: Šahname in Prvi turški kaganat · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Šahname in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Novo!!: Šahname in Sistan · Poglej več »
Taht-e Solejman
Taht-e Solejmān je arheološko najdišče v provinci Zahodni Azerbajdžan v Iranu, ki sega v čas Sasanidskega cesarstva.
Novo!!: Šahname in Taht-e Solejman · Poglej več »
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Novo!!: Šahname in Teheran · Poglej več »
Timuridsko cesarstvo
Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.
Novo!!: Šahname in Timuridsko cesarstvo · Poglej več »
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom. Geografsko je Transoksanija obsegala ozemlje med rekama Amu Darja na jugu in Sir Darja na severu. V perzijskem nacionalnem epu Šahname je omenjena kot Turan, v kitajskih virih pa kot Hedžong (河中地区). Arabsko ime Mā Warāʾ an-Nahr (ما وراء النهر, "kar je onkraj reke ") je prešel v perzijsko knjižno rabo in se ohranil vse do pomongolskih časov. Transoksanija je bila kot Sogdija ena od satrapij (provinc) perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Novo!!: Šahname in Transoksanija · Poglej več »
Tus, Iran
Tus (perzijsko طوس ali توس Ṫus ali Tus), ime se je pisalo tudi Tous, Toos ali Tūs, je starodavno mesto v iranski provinci Razavi Horasan blizu Mašhada.
Novo!!: Šahname in Tus, Iran · Poglej več »
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Novo!!: Šahname in Veliki Horasan · Poglej več »
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Novo!!: Šahname in Veliki Iran · Poglej več »
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Novo!!: Šahname in Zgodovina Irana · Poglej več »
1010
Leto 1010 (MX) je navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v nedeljo.
Novo!!: Šahname in 1010 · Poglej več »
