Kazalo
55 odnosi: Šanši, Ši Čjangova ponev, Šjan, Čangan, Činghaj, Čongčing, Ban Džao, Ban Gu, Cao Vej, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Džang Čjan, Džao (država), Džaoling, Džjangdžaj, Šjan, Dinastija Han, Fang Šuanling, Fenghao, Gansu, Glinena vojska, Han (država), Henan, Huan (dinastija Han), Isfahan, Jan (država), Jangce, Kitajska palača, Kitajske piramide, Kušansko cesarstvo, Landžov, Ljudska republika Kitajska, Mao Cetung, Maoling, Mavzolej prvega cesarja Čina, Mavzolej Qianling, Nara (mesto), Ningšja, Obdobje pomladi in jeseni, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Projekt prenosa vode jug-sever, Puhlična planota, Kitajska, Rdeče obrvi, Sečuan, Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem, Svilna pot v gorovju Tjanšan, Tongvančeng, Trije vladarji in pet cesarjev, Upravna delitev Ljudske republike Kitajske, Urumči, Veliko kitajsko nižavje, Vu, cesar Hana, ... Razširi indeks (5 več) »
Šanši
Šanši (kitajsko 山西i, prej latinizirano kot Šansi) je celinska provinca Ljudske republike Kitajske in del severnokitajske regije.
Poglej Šaanši in Šanši
Ši Čjangova ponev
Ši Čjangova ponev Ši Čjangova ponev (kitajsko 史墻盤, dobesedno "ponev pisarja Čjanga") ali Čjangova ponev (墻盤) je starodavna kitajska bronasta posoda z napisom, opisanim kot "prvi zavestni poskus pisanja zgodovine na Kitajskem".
Poglej Šaanši in Ši Čjangova ponev
Šjan
Šjan (kitajsko:; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Šaanši in Šjan
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Šaanši in Čangan
Činghaj
Činghaj (alternativno latinizirano kot Cinghaj, Č'inghaj; pinjin Qinghai), tudi Kokonur, je celinska pokrajina na severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šaanši in Činghaj
Čongčing
Čongčing (pinjin: Chongqing; Sečuanska izgovorjava:, izgovorjava v standardni mandarinščini), prej romanizirana kot Čungking (pinjin: Chungking), je občina na jugozahodu Kitajske.
Poglej Šaanši in Čongčing
Ban Džao
Ban Džao (kitajsko 班昭, pinjin Bān Zhāo) s častnim imenom Hujban (kitajsko 惠班) je bila kitajska zgodovinarka, filozofinja in političarka, * 45 ali 49, † okoli 117/120.
Poglej Šaanši in Ban Džao
Ban Gu
Ban Gu (kitajsko 班固, pinjin Bān Gù) je bil kitajski zgodovinar, pesnik in politik, najbolj znan po svojem prispevku pri pisanju Knjige Hana, druge od Štiriidvajsetih dinastičnih zgodovin Kitajske, * 32, cesarska Kitajska, † 92, Luojang, Kitajska.
Poglej Šaanši in Ban Gu
Cao Vej
Vej (kitajsko 魏, pinjin Wèi), v zgodovinopisju znan kot Cao Vej (kitajsko 曹魏) ali Nekdanji Vej, je bila dinastična kitajska država in ena od treh velikih držav, ki so tekmovale za prevlado nad Kitajsko v obdobju treh kraljestev.
Poglej Šaanši in Cao Vej
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Šaanši in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Džang Čjan
Džang Čjan (kitajščina:張 騫; pinjin: Zhang Qian), kitajski raziskovalec in diplomat, * 195 pr. n. št., Handžong, Šaanši, Kitajska, † 114 pr. n. št, Kitajska.
Poglej Šaanši in Džang Čjan
Džao (država)
Ruševine mesta Dai, zadnje prestolnice Džaa Džao (tradicionalno kitajsko 趙, poenostavljeno kitajsko 赵, pinjin Zhào) je bila ena od sedmih velikih držav v obdobju vojskujočih se držav starodavne Kitajske.
Poglej Šaanši in Džao (država)
Džaoling
Džaoling (kitajsko 昭陵, pinjin Zhāolíng) je mavzolej cesarja Tajdzonga iz dinastije Tang (vladal (599–649). Mavzolej se nahaja na gori Džjudzong v Šaanšiju, Kitajska, in je največji mavzolej dinastije Tang. Ob cesarjevem mavzoleju je še 200 spremljajočih grobnic.
Poglej Šaanši in Džaoling
Džjangdžaj, Šjan
Džjangdžaj je arheološko najdišče Banpo faze kulture Jangšao v okrožju Lintong Šjan (Xi'an) v kitajski provinci Šaanši (Shaanxi), kjer so našli najzgodnejše artefakte iz bakrene dobe, datirane 4600-4400 pr.
Poglej Šaanši in Džjangdžaj, Šjan
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Šaanši in Dinastija Han
Fang Šuanling
Fang Čjao z vljudnostnim imenom Šuanling, bolj znan kot Fang Šuanling (kitajsko 房玄齡) in posthumno znan kot vojvoda Vendžao iz Lianga, je bil kitajski državnik in pisatelj, ki je služil kot kancler pod cesarjem Tajdzongom v zgodnji dinastiji Tang, * 579, † 18. avgust 648.
Poglej Šaanši in Fang Šuanling
Fenghao
Fenghao je sedanje ime mest dvojčkov Feng in Hao na nasprotnih bregovih reke Feng v Šaanšiju, Kitajska.
Poglej Šaanši in Fenghao
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šaanši in Gansu
Glinena vojska
Glinena vojska je zbirka skulptur iz terakote, ki prikazujejo vojsko prvega kitajskega cesarja Čin Ši Huangdija.
Poglej Šaanši in Glinena vojska
Han (država)
Han (tradicionalno kitajsko 韓, poenostavljeno kitajsko 韩, pinjin Hánguó) je bila starodavna kitajska država v obdobju vojskujočih se držav.
Poglej Šaanši in Han (država)
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Šaanši in Henan
Huan (dinastija Han)
Cesar Huan (kitajsko 漢桓帝, pinjin Hàn Huán Dì) je bil 27.
Poglej Šaanši in Huan (dinastija Han)
Isfahan
Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom.
Poglej Šaanši in Isfahan
Jan (država)
url-status.
Poglej Šaanši in Jan (država)
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Šaanši in Jangce
Kitajska palača
Kitajska palača je cesarski kompleks, kjer so bili dvor, civilna vlada, kraljevi vrt in obrambna trdnjava.
Poglej Šaanši in Kitajska palača
Kitajske piramide
Šjan, kjer se nahaja večina kitajskih piramid archivedate.
Poglej Šaanši in Kitajske piramide
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Šaanši in Kušansko cesarstvo
Landžov
Landžov je glavno in največje mesto province Gansu v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Šaanši in Landžov
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Šaanši in Ljudska republika Kitajska
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9.
Poglej Šaanši in Mao Cetung
Maoling
Maoling (kitajsko 茂陵, pinjin Mào Líng) ali Mavzolej Mao, je mavzolej cesarja Vuja iz dinastije Han (157–87 pr. n. št.). Mavzolej stoji v Šingpingu, Šaanši, približno 40 km zahodno od Šjana, glavnega mesta province Šaanši.
Poglej Šaanši in Maoling
Mavzolej prvega cesarja Čina
Mavzolej prvega cesarja Čina (Čin Ši Huang) (kitajsko: 秦始皇 陵; pinjin: Qínshǐhuáng Líng) je v okrožju Lintong v provinci Šjan na Kitajskem.
Poglej Šaanši in Mavzolej prvega cesarja Čina
Mavzolej Qianling
Mavzolej Qianling (kitajsko 乾陵, pinjin čiánlíng) je grobišče dinastije Tang (618–907) v okrožju Qian v provinci Šaanši na Kitajskem.
Poglej Šaanši in Mavzolej Qianling
Nara (mesto)
Nara (奈良市, Nara-ši, japonsko) je glavno mesto prefekture Nara na Japonskem.
Poglej Šaanši in Nara (mesto)
Ningšja
Ningšja (pinjin: Ningxia; alternativno latinizirano kot Ninghsja), uradno Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui (ARNH), je kopenska avtonomna pokrajina v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Šaanši in Ningšja
Obdobje pomladi in jeseni
Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.
Poglej Šaanši in Obdobje pomladi in jeseni
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Šaanši in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Projekt prenosa vode jug-sever
Projekt prenosa vode jug-sever, preveden tudi kot Projekt preusmeritve vode jug-sever je več desetletni infrastrukturni megaprojekt na Kitajskem.
Poglej Šaanši in Projekt prenosa vode jug-sever
Puhlična planota, Kitajska
Kitajska Puhlična planota ali preprosto Puhlična planota je planota v severni osrednji Kitajski, sestavljena iz puhlice, klastičnemu mulju podobnega sedimenta, ki nastane zaradi kopičenja prahu, ki ga prinaša veter.
Poglej Šaanši in Puhlična planota, Kitajska
Rdeče obrvi
Pobarvani keramični kipi kitajskega konjenika in deset pešakov z oklepi in ščiti, vendar brez (izgubljenega) orožja; v ozadju so še trije konjeniki; grobnica cesarja Džinga iz Hana (vladal 157-141 pr. n. št.), zdaj Pokrajinski muzej Hajnana Zemljevid kmečkih uporov v dinastiji Šin, vključno z Lulinovim uporom in uporom Rdečih obrvi Rdeče obrvi (kitajsko 赤眉, pinjin Chìméi) je bilo eno od dveh velikih kmečkih uporniških gibanj proti Vang Mangovi kratkotrajni dinastiji Šin.
Poglej Šaanši in Rdeče obrvi
Sečuan
Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.
Poglej Šaanši in Sečuan
Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem
To je seznam Unescovih krajev svetovne dediščine na Kitajskem.
Poglej Šaanši in Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem
Svilna pot v gorovju Tjanšan
Svilna pot v gorovju Tjanšan ali Mreža poti koridorja Čangan-Tjanšan je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ki zajema del Čangan-Tjanšan starodavne svilne poti in zgodovinska mesta ob poti.
Poglej Šaanši in Svilna pot v gorovju Tjanšan
Tongvančeng
Ostanki mesta leta 2013; na sliki je nekaj ljudi, da je laže ugotoviti velikost zgradbe Ostanki mesta leta 2013 Tongvančeng (kitajsko 統萬城, pinjin Tǒngwànchéng) je bil v obdobju šestnajstih kraljestev v začetku 5.
Poglej Šaanši in Tongvančeng
Trije vladarji in pet cesarjev
Trije vladarji in pet cesarjev so bili skupina mitoloških vladarjev in modrecev (šeng) iz starodavne Kitajske.
Poglej Šaanši in Trije vladarji in pet cesarjev
Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.
Poglej Šaanši in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Urumči
Urumči (ئۈرۈمچى, splošna turška abeceda: Ürümçi), do nedavnega znano kot Dihua ali Tihwa, je glavno mesto Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur na skrajnem severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šaanši in Urumči
Veliko kitajsko nižavje
Veliko kitajsko nižavje ali Džongjuan (dobesedno 'osrednja planota'), znana tudi kot Džongtu (dobesedno 'osrednja dežela') in Džongdžou (dobesedno 'osrednja regija'), se običajno nanaša na del severnokitajske nižine, ki obdaja spodnji in srednji tok Rumene reke, s središčem v regiji med Luojangom in Kaifengom.
Poglej Šaanši in Veliko kitajsko nižavje
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Poglej Šaanši in Vu, cesar Hana
Vu, kralj Džova
Vu iz Džova (kitajsko 周武王, pinjin Zhōu Wǔ Wáng) je bil ustanovitelj in prvi kralj dinastije Džov, * ni znano, † ok.
Poglej Šaanši in Vu, kralj Džova
Vzhod je rdeč
Vzhod je rdeč (Pinjin: DongFangHong, poenostavljeno kitajsko: 东方红) je pesem, ki izvira iz ljudske pesmi v provnici Shaanxi in je med državljansko vojno na Kitajskem postala hvalnica Mao Zedongu.
Poglej Šaanši in Vzhod je rdeč
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Šaanši in Zgodovina Kitajske
1217
1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Šaanši in 1217
24. januar
24.
Poglej Šaanši in 24. januar
Prav tako znan kot Provinca Šaanši, Shaanxi, Shaanxi Province, Shensi, Šensi.