Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Števerjan

Index Števerjan

Števerjan je naselje in občina v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini, ob meji s Slovenijo.

47 odnosi: Avstro-Ogrska, Štefan Maraž, Beneška republika, Boks, Coroniniji, Dornberg, Duhovnik, Dvorec, Festival narodnozabavne glasbe Števerjan, Frančišek Borgia Sedej, Furlanija - Julijska krajina, Gledališki igralec, Goriška brda, Goriški grofje, Gorica, Habsburška monarhija, Italija, Italijanske dežele, Ivan Humar, Ivo Komjanc, Kmečki upori na Slovenskem, Koledovanje, Koprivno, Gorica, Kraljevina Italija, Krmin, Lojze Mužina, Marjan Komjanc, Mikroklima, Moš, Italija, Narodnozabavna glasba, Naselje, Občina, Občina Brda, Piemont, Politik, Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Rimsko cesarstvo, Slovenija, Slovenska skupnost v Italiji, Sveti Florjan, Tolminski kmečki upor, Vino, Vinska trta, Zaselek, Zdravnik, Zlata Rodošek.

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Števerjan in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Štefan Maraž

Štefan Maraž, slovenski kmečki upornik, * (?), † 21. april 1714, Gorica.

Novo!!: Števerjan in Štefan Maraž · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Števerjan in Beneška republika · Poglej več »

Boks

Rafaelom Ortizom Boks je borilni šport.

Novo!!: Števerjan in Boks · Poglej več »

Coroniniji

Coroniniji (koroníni), so italijanska plemiška rodbina, po izvoru iz Bergama v Lombardiji, ki se prvič omenja v 12. stoletju.

Novo!!: Števerjan in Coroniniji · Poglej več »

Dornberg

aloja v zlati vazi na srebrnem polju) Dornberg (Dorimberger, Dirimbergo) je bila ugledna plemiška družina na Goriškem.

Novo!!: Števerjan in Dornberg · Poglej več »

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Novo!!: Števerjan in Duhovnik · Poglej več »

Dvorec

Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.

Novo!!: Števerjan in Dvorec · Poglej več »

Festival narodnozabavne glasbe Števerjan

Festival narodnozabavne glasbe Števerjan je bil prvič organiziran leta 1971.

Novo!!: Števerjan in Festival narodnozabavne glasbe Števerjan · Poglej več »

Frančišek Borgia Sedej

Frančišek Borgia Sedej, slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof, nadškof, metropolit, * 10. oktober 1854, Cerkno, † 29. november 1931, Gorica.

Novo!!: Števerjan in Frančišek Borgia Sedej · Poglej več »

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Novo!!: Števerjan in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Gledališki igralec

Gledališki igralec je igralec v gledališču, ki samostojno, vendar pod neposrednim umetniškim vodstvom gledališkega režiserja, umetniško oblikuje like iz predstavljajočega dramskega besedila in jih igra v gledaliških predstavah.

Novo!!: Števerjan in Gledališki igralec · Poglej več »

Goriška brda

Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.

Novo!!: Števerjan in Goriška brda · Poglej več »

Goriški grofje

Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.

Novo!!: Števerjan in Goriški grofje · Poglej več »

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Novo!!: Števerjan in Gorica · Poglej več »

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Novo!!: Števerjan in Habsburška monarhija · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Števerjan in Italija · Poglej več »

Italijanske dežele

Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.

Novo!!: Števerjan in Italijanske dežele · Poglej več »

Ivan Humar

Ivan Humar, italijanski politik slovenskega rodu, * 7. avgust 1944, Števerjan, Italija.

Novo!!: Števerjan in Ivan Humar · Poglej več »

Ivo Komjanc

Ivo Komjanc, slovenski zdravnik ortoped in kirurg, * 19. september 1924 Števerjan, Italija, † 26. avgust 1991, Malcesine ob Gardskem jezeru.

Novo!!: Števerjan in Ivo Komjanc · Poglej več »

Kmečki upori na Slovenskem

alt.

Novo!!: Števerjan in Kmečki upori na Slovenskem · Poglej več »

Koledovanje

Koledovanje je star predkrščanski narodni običaj v času okrog novega leta.

Novo!!: Števerjan in Koledovanje · Poglej več »

Koprivno, Gorica

Koprivno (italijansko Capriva del Friuli, furlansko Caprive ali Capriva) je naselje in občina s 1.626 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.

Novo!!: Števerjan in Koprivno, Gorica · Poglej več »

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Novo!!: Števerjan in Kraljevina Italija · Poglej več »

Krmin

Krmin (italijansko oz. furlansko Cormòns) je naselje in občina z okoli 7.200 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.

Novo!!: Števerjan in Krmin · Poglej več »

Lojze Mužina

Lojze Mužina, (uradno Luigi Musina) italijansko-slovenski boksar, * 18. december 1914, Števerjan, † 10. februar 1990, Krmin.

Novo!!: Števerjan in Lojze Mužina · Poglej več »

Marjan Komjanc

Marjan Komjanc, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 21. januar 1917 Dobova + ??.

Novo!!: Števerjan in Marjan Komjanc · Poglej več »

Mikroklima

Mikroklima je podnebje zelo majhnih območij na Zemlji in je običajno najbolj izrazito oblikovana na homogenem aktivnem površju.

Novo!!: Števerjan in Mikroklima · Poglej več »

Moš, Italija

Moš tudi Moša (Mossa) je naselje in občina v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.

Novo!!: Števerjan in Moš, Italija · Poglej več »

Narodnozabavna glasba

Narodnozabavna glasba (avtor imena: Janez Bitenc) je glasbena zvrst, za katero so značilne ljudsko (etnično) obarvane pesmi.

Novo!!: Števerjan in Narodnozabavna glasba · Poglej več »

Naselje

Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.

Novo!!: Števerjan in Naselje · Poglej več »

Občina

Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.

Novo!!: Števerjan in Občina · Poglej več »

Občina Brda

Občina Brda je ena izmed občin v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Števerjan in Občina Brda · Poglej več »

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Števerjan in Piemont · Poglej več »

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Novo!!: Števerjan in Politik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Števerjan in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Prvo Francosko cesarstvo

Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.

Novo!!: Števerjan in Prvo Francosko cesarstvo · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Števerjan in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Števerjan in Slovenija · Poglej več »

Slovenska skupnost v Italiji

Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.

Novo!!: Števerjan in Slovenska skupnost v Italiji · Poglej več »

Sveti Florjan

Sveti Florjan - figura Florjan, svetnik, * Cannabiaca, Stari Rim (danes Zeiselmauer pri Tullnu, Avstrija), † 4. maj 304 Lauriacum (nekdaj Norik, danes Lorch v Zgornji Avstriji).

Novo!!: Števerjan in Sveti Florjan · Poglej več »

Tolminski kmečki upor

Tolminski kmečki upor je bil zadnji v vrsti velikih kmečkih uporov na Slovenskem pred reformami Marije Terezije in Jožefa II.

Novo!!: Števerjan in Tolminski kmečki upor · Poglej več »

Vino

Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.

Novo!!: Števerjan in Vino · Poglej več »

Vinska trta

Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.

Novo!!: Števerjan in Vinska trta · Poglej več »

Zaselek

Švici Zasélek je manjše naselje s 3 do 15 domovi.

Novo!!: Števerjan in Zaselek · Poglej več »

Zdravnik

Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.

Novo!!: Števerjan in Zdravnik · Poglej več »

Zlata Rodošek

Zlata Rodošek, slovenska gledališka igralka, * 26. marec 1922, Števerjan, Italija, † 30. september 2002, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Števerjan in Zlata Rodošek · Poglej več »

Preusmerja sem:

San Floriano del Collio.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »