Komunikacija

533 odnosi: Abecedni seznam kemijskih reakcij, Absorpcijski zakon, Acetatna vlakna, Acetilen, Aceton, Adicija, Adrenalin, Agregatno stanje, Ajnštajnij, Akrilamid, Aktinij, Aktinoidi, Aktivacijska energija, Aldehid, Aleksandra Kornhauser Frazer, Aliciklična spojina, Alifatska spojina, Alkalijska kovina, Alkaloid, Alkan, Alken, Alkimija, Alkin, Alkohol, Alotropija, Aluminij, Amalgam, Amedeo Avogadro, Americij, Amid, Amilaza, Amin, Aminokislina, Amonijak, Analiza, Analizna kemija, Anatolij Fjodorovič Kapustinski, Anilin, Anion, Anoda, Anorganska kemija, Anorganska spojina, Antimon, Antioksidant, Antoine Lavoisier, Archibald Scott Couper, Argon, Aromatičnost, Arrheniusova enačba, Arzen, ..., Arzenov trioksid, Astat, Atom, Atomska teža, Atomski polmer, Avogadrov zakon, Avogadrova konstanta, Azo spojina, Baker, Bakrova skupina, Barij, Barijev oksid, Barvilo, Baza (kemija), Beljakovina, Benzen, Berilij, Berkelij, Biciklična molekula, Biokemija, Biomolekula, Bioreaktor, Biotehnologija, Bisfenol A, Bizmut, Blok d, Blok f, Blok p, Blok periodnega sistema, Blok s, Bor (element), Borij, Born-Haberjev ciklus, Bose-Einsteinov kondenzat, Boylov zakon, Brom, Bron, Butan (plin), Butanol, Celofan, Celuloza, Celzijeva temperaturna lestvica, Cement, Cerij, Cezij, Charles Adolphe Wurtz, Ciklična spojina, Cikloalkan, Cikloalken, Ciklopropan, Cink, Cirkonij, Cistein, Citronska kislina, Džul na mol, DDT, Delni tlak, Deoksiribonukleinska kislina, Destilacija, Devterij, Dializa, Diamagnetizem, Diamant, Diazonijeva sol, Diazotiranje, Diboran, Difuzija, Difuzijski zakon, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dinamit, Dioksini, Disperzni sistem, Disproporcionacija, Disprozij, Dolomit, Dopamin, Dorothy Crowfoot Hodgkin, Dušik, Dušikasta kislina, Dušikova kislina, Dubnij, Edward Williams Morley, Električni dipolni moment, Elektroda, Elektrofilna adicija, Elektrofilna substitucija, Elektrokemija, Elektroliza, Elektron, Elektron (zlata zlitina), Elektronegativnost, Encim, Energijski nivo, Enota atomske mase, Entalpija, Entropija (razločitev), Erbij, Etan, Etanal, Etanol, Eten, Evropij, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Farmacevtska kemija, Faza snovi, Fazni diagram, Fazni prehod, Fenol, Fermentacija, Fermij, Feromagnetizem, Fischerjeva nomenklatura, Fizikalna kemija, Flerovij, Flogistonska teorija, Fluor, Fonon, Formaldehid, Fosfat, Fosfor, Fotokemija, Foton, Fotosinteza, Francij, Friderik Pregl, Friedrich August Kekulé, Friedrich Wöhler, Fritz Haber, Fruktoza, Gadolinij, Galij, Gay-Lussacov zakon, Genetika, Germanij, Glikogen, Glina, Glukoza, Gostota, Grafen, Grafit, Grignardova reakcija, Gustaf Komppa, Hafnij, Halogen, Hasij, Helij, Henry Cavendish, Henryjev zakon, Hessov zakon, Hibridizacija orbital, Hidrazin, Hidrofilnost, Hidrofobnost, Hidroksilamin, Hidroliza, Hillov sistem, Histamin, Holesterol, Holmij, Homologna vrsta, Hormon, Humphry Davy, Idealna raztopina, Idealni plin, Imin, Indigo, Indij, Insekticid, Insulin, Ionizacijska energija, Ionska vez, Ionski polmer, Iridij, Iterbij, Itrij, Izomer, Izomerizacija, Izotop, Izotopi vodika, Izparilna toplota, Jöns Jacob Berzelius, Jekla za nitriranje, Jeklo, Jod, Jodovo število, Johan Gadolin, Johannes Diderik van der Waals, John Dalton, Joseph Louis Gay-Lussac, Kadmij, Kafra, Kalcij, Kalcijev karbid, Kalcijev karbonat, Kalifornij, Kalij, Kalijev hidroksid, Kalijev permanganat, Kaolinit, Karbokation, Karboksilna kislina, Karbonat, Kataliza, Katalizator, Kation, Katoda, Katran, Kelvin, Kemična vez, Kemija, Kemijska formula, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kemijski simbol, Kemijsko ravnotežje, Keto-enolna tavtomerija, Keton, Ketonska telesa, Kiralnost (fizika), Kirij, Kisik, Kislina, Klor, Kobalt, Koencim, Kompleksna spojina, Koncentracija, Konrad Emil Bloch, Koordinacijsko število, Kopernicij, Kositer, Kovalentna vez, Kovalentni polmer, Kovina, Kovinska vez, Kršec, Krebsov cikel, Kripton, Kristalna struktura, Kristalografija, Krom, Kromatografija, Krvna plazma, Ksenon, Kumen, Kvalitativna analiza, Kvantna mehanika, Laboratorijska oprema, Lakmusov papir, Lantan, Lantanoidi, Lavrencij, Leo Hendrik Baekeland, Ligand, Litij, Livermorij, Louis Jacques Thénard, LSD, Lutecij, Maščobna kislina, Magnezij, Magnezijev karbonat, Magnezijev sulfat, Majtnerij, Mangan, Marie Skłodowska-Curie, Masno število, Medmolekulska sila, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mednarodni sistem enot, Meja občutljivosti, Mendelevij, Metakrilna kislina, Metan, Metanol, Metil metakrilat, Metiloranž, Metionin, Michael Faraday, Michel-Eugène Chevreul, Milo, Mineralogija, Mohsova trdotna lestvica, Mol (enota), Molarna prostornina, Molekula, Molekulska masa, Molibden, Molska masa, Monomer, Moskovij, Mrežna energija, Mullikenova lestvica, Najlon, Napalm, Natrij, Natrijev hidrogenkarbonat, Natrijev karbonat, Natrijev klorat, Natrijev klorid, Nekovina, Neodim, Neon, Neptunij, Nesslerjev reagent, Nevtralizacija, Nevtron, Nihonij, Nikelj, Niobij, Nitracija, Nitriranje, Nitrobenzen, Nobelij, Nobelova nagrada za kemijo, Nomenklatura organske kemije IUPAC, Noradrenalin, Nukleofilna adicija, Oganeson, Ogljik, Ogljik-14, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Ogljikova nanocevka, Ogljikova skupina, Okoljska kemija, Oksalna kislina, Oksid, Oksidacijsko stanje, Optična aktivnost, Orbitala, Organska kemija, Osmij, Paladij, Paramagnetizem, Parni tlak, Paskal, Paul Christian Lauterbur, Pentaeritritol, Perioda periodnega sistema, Periodni sistem elementov, Peter Joseph William Debye, Petrokemija, PH, Pigment, Pirit, Plamenišče, Platina, Plin, Plinski zakoni, Plutonij, Pogostost izotopa, Polimer, Polimerizacija, Poliuretan, Polonij, Prazeodim, Pripajanje, Prometij, Propan, Prosta energija, Prosta entalpija, Protaktinij, Proton, Prvi zakon termodinamike, Raderfordij, Radij, Radikal (kemija), Radikalska adicija, Radioaktivnost, Radon, Raoultov zakon, Razširitev periodnega sistema elementov, Razpad beta, Razpolovni čas, Raztopina, Reagent, Redoks reakcija, Reducent, Renij, Ribonukleinska kislina, Riboza, Robert Boyle, Robert Wilhelm Bunsen, Rodij, Rubidij, Rutenij, S-orbitala, Saharoza, Samarij, Sandmeyerjeva reakcija, Søren Peder Lauritz Sørensen, Schiemannova reakcija, Selen, Serotonin, Seznam, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemičnih spojin, Seznam kemikov, Seznam kislin, Siborgij, Silicij, Silikon, Skandij, Skupina periodnega sistema, Sladkor, Slaterjeva krivulja, Snov, Sol, Specifična toplota, Spojina, Srebro, Standardni pogoji, Statistična mehanika, Stroncij, Sublimacija, Substitucija, Sulfat, Sulfid, Sulfonamidi, Svante August Arrhenius, Svinec, Tališče, Talij, Talilna toplota, Tantal (razločitev), Tavrin, Tavroholna kislina, Težka voda, Tehnecij, Tekočina, Telur, Temperatura samovžiga, Tenes, Teoretična kemija, Terbij, Termodinamika, Titan (element), Titanov(III) oksid, Toplogredni plin, Topnost, Torij, Trinitrotoluen, Trojna točka, Tulij, Uran, Utekočinjeni zemeljski plin, Van der Waalsov polmer, Van der Waalsova sila, Vanadij, Vez π, Vez sigma, Victor Grignard, Vinska kislina, Vladimir Prelog, Vnetišče, Voda, Vodik, Vodikova vez, Volfram, Vrelišče, Vrstno število, Vzorec, Vzorec (kemija), Walter Noddack, Walther Hermann Nernst, Wöhlerjeva sinteza, Wikipedija, Wilhelm Ostwald, William Crookes, William Ramsay, Wohl-Auejeva reakcija, Zakon o ohranitvi mase, Zakon o stalnih razmerjih, Zemljoalkalijska kovina, Zlato, Zlatotopka, Zlitina, Zmes, Zrak. Razširi indeks (483 več) » « Shrink indeks

Abecedni seznam kemijskih reakcij

Abecedni seznam kemijskih reakcij je pregled člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijske reakcije in reakcijske mehanizme in nam prvenstveno služi za hitro iskanje vsebin in nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Abecedni seznam kemijskih reakcij · Poglej več »

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Absorpcijski zakon · Poglej več »

Acetatna vlakna

Acetatna vlakna so sintetična vlakna iz acetilceluloze oziroma preja iz njih.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Acetatna vlakna · Poglej več »

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Acetilen · Poglej več »

Aceton

Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aceton · Poglej več »

Adicija

Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Adicija · Poglej več »

Adrenalin

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Adrenalin · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Agregatno stanje · Poglej več »

Ajnštajnij

Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ajnštajnij · Poglej več »

Akrilamid

V pečenem krompirju je prisoten nevaren akrilamid. Akrilamid ali akril amid je kemična spojina s kemijsko formulo C3H5NO.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Akrilamid · Poglej več »

Aktinij

Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aktinij · Poglej več »

Aktinoidi

Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aktinoidi · Poglej več »

Aktivacijska energija

Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aktivacijska energija · Poglej več »

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aldehid · Poglej več »

Aleksandra Kornhauser Frazer

Aleksandra Kornhauser Frazer, slovenska kemičarka in pedagoginja, * 26. september 1926, Virmaše pri Škofji Loki, † 17. maj 2020, Ljubljana.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aleksandra Kornhauser Frazer · Poglej več »

Aliciklična spojina

Najmanjša aliciklična spojina je ciklopropan. Aliciklične spojine ali alicikli so ogljikovodiki z najmanj enim ogljikovim obročem, ki nimajo aromatskih lastnosti.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aliciklična spojina · Poglej več »

Alifatska spojina

Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Alifatska spojina · Poglej več »

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Alkalijska kovina · Poglej več »

Alkaloid

Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Alkaloid · Poglej več »

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Alkan · Poglej več »

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Alken · Poglej več »

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Alkimija · Poglej več »

Alkin

etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Alkin · Poglej več »

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Alkohol · Poglej več »

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Alotropija · Poglej več »

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aluminij · Poglej več »

Amalgam

Amalgam je zlitina živega srebra s kovinami: natrijem, cinkom, bakrom, srebrom in zlatom.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Amalgam · Poglej več »

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Amedeo Avogadro · Poglej več »

Americij

Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Americij · Poglej več »

Amid

Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Amid · Poglej več »

Amilaza

Amilaza je encim, ki polisaharid škrob razgrajuje do enostavnih sladkorjev.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Amilaza · Poglej več »

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Amin · Poglej več »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aminokislina · Poglej več »

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Amonijak · Poglej več »

Analiza

Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Analiza · Poglej več »

Analizna kemija

Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Analizna kemija · Poglej več »

Anatolij Fjodorovič Kapustinski

Anatolij Fjodorovič Kapustinski, ruski kemik, * 26. december 1906, Žitomir, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 26. avgust 1960, Moskva.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Anatolij Fjodorovič Kapustinski · Poglej več »

Anilin

Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Anilin · Poglej več »

Anion

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Anion · Poglej več »

Anoda

Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Anoda · Poglej več »

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Anorganska kemija · Poglej več »

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Anorganska spojina · Poglej več »

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Antimon · Poglej več »

Antioksidant

sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Antioksidant · Poglej več »

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Antoine Lavoisier · Poglej več »

Archibald Scott Couper

Archibald Scott Couper, škotski kemik, * 31. marec 1831, Kirkintilloch, Škotska, † 11. marec 1892, Kirkintilloch.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Archibald Scott Couper · Poglej več »

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Argon · Poglej več »

Aromatičnost

Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Aromatičnost · Poglej več »

Arrheniusova enačba

Arrheniusova enačba je preprosta, vendar zelo točna empirična enačba odvisnosti konstante reakcijske hitrosti od aktivacijske energije in temperature.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Arrheniusova enačba · Poglej več »

Arzen

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Arzen · Poglej več »

Arzenov trioksid

Arzenov trioksid, arzenov (III) oksid ali arzenik je spojina z molekulsko formulo As2O3.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Arzenov trioksid · Poglej več »

Astat

Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Astat · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Atom · Poglej več »

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Atomska teža · Poglej več »

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Atomski polmer · Poglej več »

Avogadrov zakon

Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Avogadrov zakon · Poglej več »

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Avogadrova konstanta · Poglej več »

Azo spojina

Splošna formula azo spojine. Azo spojine so organske spojine s splošno formulo R-N.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Azo spojina · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Baker · Poglej več »

Bakrova skupina

V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Bakrova skupina · Poglej več »

Barij

Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Barij · Poglej več »

Barijev oksid

Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Barijev oksid · Poglej več »

Barvilo

Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Barvilo · Poglej več »

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Baza (kemija) · Poglej več »

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Beljakovina · Poglej več »

Benzen

Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Benzen · Poglej več »

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Berilij · Poglej več »

Berkelij

Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Berkelij · Poglej več »

Biciklična molekula

Premosteni bicikel norbornan (biciklo2.2.1heptan). Spirociklična spojina spiro5.5undekan. DABCO, heterociklična, premostena biciklična spojina, uradno imenovana 1,4-diazabiciklo2.2.2oktan. Biciklična molekula (bi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Biciklična molekula · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Biokemija · Poglej več »

Biomolekula

Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Biomolekula · Poglej več »

Bioreaktor

celuloze Bioreaktor je umeten sistem, v katerem teče biološki proces, s katerim pridemo do človeku uporabnih snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Bioreaktor · Poglej več »

Biotehnologija

Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Biotehnologija · Poglej več »

Bisfenol A

Bisfenol A (kratica BPA) je organska spojina z dvema fenolno funkcionalnima skupinama, se uporablja za izdelavo polikarbonatne plastike in epoksi smole skupaj z drugimi komponentami.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Bisfenol A · Poglej več »

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Bizmut · Poglej več »

Blok d

right Blok d periodnega sistema elementov je sestavljen iz skupin elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali d. Blok se imenuje tudi prehodne kovine ali prehodni elementi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Blok d · Poglej več »

Blok f

right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Blok f · Poglej več »

Blok p

right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Blok p · Poglej več »

Blok periodnega sistema

Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Blok periodnega sistema · Poglej več »

Blok s

right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Blok s · Poglej več »

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Bor (element) · Poglej več »

Borij

Borij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bh in atomsko število 107.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Borij · Poglej več »

Born-Haberjev ciklus

Born-Haberjev ciklus je postopek za analiziranje reakcijskih energij.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Born-Haberjev ciklus · Poglej več »

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Bose-Einsteinov kondenzat · Poglej več »

Boylov zakon

Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Boylov zakon · Poglej več »

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Brom · Poglej več »

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Bron · Poglej več »

Butan (plin)

Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Butan (plin) · Poglej več »

Butanol

Butanol je alkohol s štirimi ogljikovimi atomi, atomom kisika in desetimi atomi vodika.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Butanol · Poglej več »

Celofan

Celofan je tanek, pregleden list narejen iz regenerirane celuloze.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Celofan · Poglej več »

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Celuloza · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Cement

Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Cement · Poglej več »

Cerij

Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Cerij · Poglej več »

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Cezij · Poglej več »

Charles Adolphe Wurtz

Charles Adolphe Wurtz, francoski kemik, * 26. november 1817, Strasbourg, Francija, † 12. maj 1884, Pariz, Francija Wurtz je najbolj znan po več desetletjih dolgem zagovarjanju atomske teorije in zamislih o strukturi spojin proti skeptičnim mnenjem kemikov, kot sta jih imela Marcellin Berthelot in Henri Sainte-Claire Deville.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Charles Adolphe Wurtz · Poglej več »

Ciklična spojina

Ciklična spojina (obročna spojina) je izraz za kemijsko spojino, v kateri je en del ali več delov atomov povezanih tako, da tvorijo obroč.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ciklična spojina · Poglej več »

Cikloalkan

Cikloalkani so nasičeni ogljikovodiki z enim ali več obroči.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Cikloalkan · Poglej več »

Cikloalken

Cikloalkeni so alkeni (ogljikovodiki z vsaj eno dvojno vezjo), sklenjeni v nearomatski obroč.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Cikloalken · Poglej več »

Ciklopropan

Ciklopropan je cikloalkan z molekulsko formulo C3H6; sestavljen je iz treh ogljikovih atomov med seboj povezanih v obliki obroča, pri čemer je ogljikov atom ob dveh vodikovih atomov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ciklopropan · Poglej več »

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Cink · Poglej več »

Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Cirkonij · Poglej več »

Cistein

Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2SH.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Cistein · Poglej več »

Citronska kislina

Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Citronska kislina · Poglej več »

Džul na mol

Džúl na mól (oznaka J/mol) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot, ki meri energijo, preračunano na množino snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Džul na mol · Poglej več »

DDT

DDT (kratica trivialnega imena Dikloro-Difenil-Trikloroetan) je aromatska klorova spojina, eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in DDT · Poglej več »

Delni tlak

Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Delni tlak · Poglej več »

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »

Destilacija

Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Destilacija · Poglej več »

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Devterij · Poglej več »

Dializa

Dializa je biokemijski proces ločevanja snovi, ki se uporablja predvsem za čiščenje beljakovin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dializa · Poglej več »

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Diamagnetizem · Poglej več »

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Diamant · Poglej več »

Diazonijeva sol

Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Diazonijeva sol · Poglej več »

Diazotiranje

Diazotiranje je kemijska reakcija aromatskih aminov s hladno dušikasto kislino (HNO2), v kateri nastanejo arilne diazonijeve soli s splošno formulo +X-.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Diazotiranje · Poglej več »

Diboran

Diboran je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B2H6.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Diboran · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Difuzija · Poglej več »

Difuzijski zakon

Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Difuzijski zakon · Poglej več »

Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dimitrij Ivanovič Mendelejev · Poglej več »

Dinamit

Dinamit je prvi kemični eksploziv, močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dinamit · Poglej več »

Dioksini

Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dioksini · Poglej več »

Disperzni sistem

Disperzni sistem je zmes dveh ali več sestavin, kjer je prva sestavina porazdeljena v drugi, vendar med seboj kemijsko ne reagirata.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Disperzni sistem · Poglej več »

Disproporcionacija

Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Disproporcionacija · Poglej več »

Disprozij

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Disprozij · Poglej več »

Dolomit

Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dolomit · Poglej več »

Dopamin

Dopamin je živčni prenašalec.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dopamin · Poglej več »

Dorothy Crowfoot Hodgkin

Dorothy Mary Hodgkin, rojena Crowfoot, OM, FRS, angleška kemičarka, nobelovka, * 12. maj 1910, Kairo, Egipt, † 29. julij 1994, Shipston-on-Stour, grofija Warwickshire, Anglija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dorothy Crowfoot Hodgkin · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dušik · Poglej več »

Dušikasta kislina

Dušikasta kislina. Dušikasta ali dušikova (III) kislina je šibka enoprotonska kislina z molekulsko formulo HNO2 in molsko maso 47.0134 g/mol.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dušikasta kislina · Poglej več »

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dušikova kislina · Poglej več »

Dubnij

Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Dubnij · Poglej več »

Edward Williams Morley

Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Edward Williams Morley · Poglej več »

Električni dipolni moment

Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Električni dipolni moment · Poglej več »

Elektroda

Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Elektroda · Poglej več »

Elektrofilna adicija

Elektrofilna adicija (brez reakcijskega mehanizma). Elektrofilna adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se v spojini pretga π-vez, iz nje pa nastaneta dve novi kovalentni vezi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Elektrofilna adicija · Poglej več »

Elektrofilna substitucija

Reakcije elektrofilne substitucije so kemijske reakcije, pri katerih elektrofil premesti funkcionalno skupino v spojini, ki je ponavadi, vendar ne vedno, vodikov atom.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Elektrofilna substitucija · Poglej več »

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Elektrokemija · Poglej več »

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Elektroliza · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Elektron · Poglej več »

Elektron (zlata zlitina)

'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7. stoletje pr. n. št. Broška; nekropola v Karmeirosu, Rodos, okoli 625–600 pr. n. š. Mumificirana moška glava, pokrita z elektronom; Stari Egipt Elektron (latinsko electrum iz grškega èlektron) je samorodna zlitina zlata in srebraHugh Chisholm, urednik (1911).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Elektron (zlata zlitina) · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Elektronegativnost · Poglej več »

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Encim · Poglej več »

Energijski nivo

Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Energijski nivo · Poglej več »

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Enota atomske mase · Poglej več »

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Entalpija · Poglej več »

Entropija (razločitev)

Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Entropija (razločitev) · Poglej več »

Erbij

Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Erbij · Poglej več »

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Etan · Poglej več »

Etanal

Etanal (tudi acetaldehid) je organska kemijska spojina s formulo CH3CHO ali MeCHO.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Etanal · Poglej več »

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Etanol · Poglej več »

Eten

Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Eten · Poglej več »

Evropij

Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Evropij · Poglej več »

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fahrenheitova temperaturna lestvica · Poglej več »

Farmacevtska kemija

Farmacevtska kemija je področje farmacije, ki preučuje učinkovine in pomožne snovi s kemičnega vidika.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Farmacevtska kemija · Poglej več »

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Faza snovi · Poglej več »

Fazni diagram

Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fazni diagram · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fazni prehod · Poglej več »

Fenol

Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fenol · Poglej več »

Fermentacija

CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2). Etanal se nato reducira do etanola s pomočjo energije in vodika od NADH; pri tem procesu se NADH oksidira do NAD+, da se lahko cikel ponovi. Fermentacija je presnovni proces, ki pretvori sladkor v kisline, pline ali alkohol.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fermentacija · Poglej več »

Fermij

Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fermij · Poglej več »

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Feromagnetizem · Poglej več »

Fischerjeva nomenklatura

D glukoza Fischerjeva nomenklatura (imenovana po nemškem kemiku Hermannu Emilu Fischerju) se uporablja v kemiji.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fischerjeva nomenklatura · Poglej več »

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fizikalna kemija · Poglej več »

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Flerovij · Poglej več »

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Flogistonska teorija · Poglej več »

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fluor · Poglej več »

Fonon

Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fonon · Poglej več »

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Formaldehid · Poglej več »

Fosfat

Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fosfat · Poglej več »

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fosfor · Poglej več »

Fotokemija

Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fotokemija · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Foton · Poglej več »

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fotosinteza · Poglej več »

Francij

Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Francij · Poglej več »

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Friderik Pregl · Poglej več »

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Friedrich August Kekulé · Poglej več »

Friedrich Wöhler

Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Friedrich Wöhler · Poglej več »

Fritz Haber

Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fritz Haber · Poglej več »

Fruktoza

Kemijska struktura fruktoze sličica Fruktoza ali sadni sladkor je ogljikov hidrat, natančneje enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Fruktoza · Poglej več »

Gadolinij

Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Gadolinij · Poglej več »

Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Galij · Poglej več »

Gay-Lussacov zakon

Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Gay-Lussacov zakon · Poglej več »

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Genetika · Poglej več »

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Germanij · Poglej več »

Glikogen

Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Glikogen · Poglej več »

Glina

Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Glina · Poglej več »

Glukoza

Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Glukoza · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Gostota · Poglej več »

Grafen

satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Grafen · Poglej več »

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Grafit · Poglej več »

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Grignardova reakcija · Poglej več »

Gustaf Komppa

Gustaf Komppa, finski kemik, * 28. julij 1867, Viborg, Rusija, † 20. januar 1949, Helsinki, Švedska.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Gustaf Komppa · Poglej več »

Hafnij

Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hafnij · Poglej več »

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Halogen · Poglej več »

Hasij

Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hasij · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Helij · Poglej več »

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Henry Cavendish · Poglej več »

Henryjev zakon

William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Henryjev zakon · Poglej več »

Hessov zakon

Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hessov zakon · Poglej več »

Hibridizacija orbital

Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hibridizacija orbital · Poglej več »

Hidrazin

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hidrazin · Poglej več »

Hidrofilnost

Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hidrofilnost · Poglej več »

Hidrofobnost

listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hidrofobnost · Poglej več »

Hidroksilamin

Hidroksilamin je anorganska spojina s kemijsko formulo NH2OH.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hidroksilamin · Poglej več »

Hidroliza

Hidroliza (iz grščine hydro.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hidroliza · Poglej več »

Hillov sistem

Hillov sistem je sistem pisanja kemijskih formul, ki ga je zasnoval in leta 1900 patentiral Edwin A. Hill.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hillov sistem · Poglej več »

Histamin

Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Histamin · Poglej več »

Holesterol

Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Holesterol · Poglej več »

Holmij

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Holmij · Poglej več »

Homologna vrsta

Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Homologna vrsta · Poglej več »

Hormon

Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Hormon · Poglej več »

Humphry Davy

Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Humphry Davy · Poglej več »

Idealna raztopina

Idealna raztopina ali idealna zmes je raztopina, v kateri je entalpija raztapljanja enaka 0, oziroma raztopina, v kateri so koeficienti aktivnosti, ki so merilo za idealnost, enaki 1.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Idealna raztopina · Poglej več »

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Idealni plin · Poglej več »

Imin

Splošna struktura imina Imin je funkcionalna skupina ali kemijska spojina, ki vsebuje dvojno vez med ogljikom in dušikom. Na dušikov atom je lahko vezan vodik (H) ali katera organska skupina (R).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Imin · Poglej več »

Indigo

Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Indigo · Poglej več »

Indij

Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Indij · Poglej več »

Insekticid

Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Insekticid · Poglej več »

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Insulin · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ionizacijska energija · Poglej več »

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ionska vez · Poglej več »

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ionski polmer · Poglej več »

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Iridij · Poglej več »

Iterbij

Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Iterbij · Poglej več »

Itrij

Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Itrij · Poglej več »

Izomer

Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Izomer · Poglej več »

Izomerizacija

pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Izomerizacija · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Izotop · Poglej več »

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Izotopi vodika · Poglej več »

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Izparilna toplota · Poglej več »

Jöns Jacob Berzelius

Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Jöns Jacob Berzelius · Poglej več »

Jekla za nitriranje

Jekla za nitriranje so jekla za poboljšanje, ki imajo dodane še elemente, ki omogočajo difuzijo dušika v jeklo: Cr, Al, V, Ti, Mo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Jekla za nitriranje · Poglej več »

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Jeklo · Poglej več »

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Jod · Poglej več »

Jodovo število

Jodovo število je kemijska mera, s katero izražamo maso joda v gramih, ki se veže s 100 g kemične snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Jodovo število · Poglej več »

Johan Gadolin

Johan Gadolin, finski kemik, fizik in mineralog, * 5. junij 1760, Turku, Finska, † 15. avgust 1852, Mynämäki, Finska.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Johan Gadolin · Poglej več »

Johannes Diderik van der Waals

Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Johannes Diderik van der Waals · Poglej več »

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in John Dalton · Poglej več »

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Joseph Louis Gay-Lussac · Poglej več »

Kadmij

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kadmij · Poglej več »

Kafra

Kafra je voskasta aromatična snov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kafra · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kalcij · Poglej več »

Kalcijev karbid

Kalcijev karbid je kemijska spojina, s formulo CaC2.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kalcijev karbid · Poglej več »

Kalcijev karbonat

Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kalcijev karbonat · Poglej več »

Kalifornij

Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kalifornij · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kalij · Poglej več »

Kalijev hidroksid

Kalijev hidroksid (molekulska formula: KOH) uporabljajo v kemični industriji, pri proizvodnji čistil, gnojil, agrokemikalij, kot razkužilo v kirurgiji, za pridobivanje mehkih kalijevih mil, barvil...Kalijev hidroksid je hidroskopičen, v vodi pa se raztaplja.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kalijev hidroksid · Poglej več »

Kalijev permanganat

Kalijev permanganat se uporablja kot razkužilo v vodnih raztopinah 0,01 do 0,02%.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kalijev permanganat · Poglej več »

Kaolinit

Kaolinit je alumosilikatni mineral s kemijsko formulo Al2Si2O5(OH)4.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kaolinit · Poglej več »

Karbokation

Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Karbokation · Poglej več »

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Karboksilna kislina · Poglej več »

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Karbonat · Poglej več »

Kataliza

Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kataliza · Poglej več »

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Katalizator · Poglej več »

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kation · Poglej več »

Katoda

Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Katoda · Poglej več »

Katran

Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Katran · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kelvin · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kemična vez · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kemija · Poglej več »

Kemijska formula

Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kemijska formula · Poglej več »

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kemijska kinetika · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kemijski element · Poglej več »

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kemijski simbol · Poglej več »

Kemijsko ravnotežje

Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kemijsko ravnotežje · Poglej več »

Keto-enolna tavtomerija

Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Keto-enolna tavtomerija · Poglej več »

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Keton · Poglej več »

Ketonska telesa

Kemijska struktura ketonskih teles. Ketonska telesa so spojine, ki se pri ketozi (na primer pri stradanju ali sladkorni bolezni) pojavljajo v povišanih koncentracijah v telesnih tekočinah.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ketonska telesa · Poglej več »

Kiralnost (fizika)

Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kiralnost (fizika) · Poglej več »

Kirij

Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kirij · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kisik · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kislina · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Klor · Poglej več »

Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kobalt · Poglej več »

Koencim

Koencimi so organske ali koordinacijske spojine, ki pomagajo encimu katalizirati reakcijo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Koencim · Poglej več »

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kompleksna spojina · Poglej več »

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Koncentracija · Poglej več »

Konrad Emil Bloch

Konrad Emil Bloch, nemško-ameriški biokemik, * 21. januar 1912, Neisse, Prusija (danes Poljska), † 15. oktober 2000, Burlington, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Konrad Emil Bloch · Poglej več »

Koordinacijsko število

V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Koordinacijsko število · Poglej več »

Kopernicij

Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kopernicij · Poglej več »

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kositer · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kovalentna vez · Poglej več »

Kovalentni polmer

Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kovalentni polmer · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kovina · Poglej več »

Kovinska vez

Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kovinska vez · Poglej več »

Kršec

Kršec so razni sulfidi, tako se pa imenujejo, ker krešejo iskre.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kršec · Poglej več »

Krebsov cikel

Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Krebsov cikel · Poglej več »

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kripton · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kristalna struktura · Poglej več »

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kristalografija · Poglej več »

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Krom · Poglej več »

Kromatografija

Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kromatografija · Poglej več »

Krvna plazma

Krvna plazma je tekoča sestavina krvi, v kateri so suspendirane krvne celice.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Krvna plazma · Poglej več »

Ksenon

Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ksenon · Poglej več »

Kumen

Kumen je naselje v Občini Lovrenc na Pohorju.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kumen · Poglej več »

Kvalitativna analiza

Kvalitatívna analíza je veja kemija in poglavitno vprašanje, ki zanima kemike na tem področju je: kaj je v vzorcu? Vendar se moramo zavedati, imajo različni reagenti, različno mejo občutljivosti in z analizo vzorca lahko odkrijemo le snovi v takšnih količinah, kot jih lahko zaznajo reagenti.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kvalitativna analiza · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Kvantna mehanika · Poglej več »

Laboratorijska oprema

Laboratorijska oprema je zbirka različnih pripomočkov in opreme, ki jih rabijo kemiki in drugi znanstveniki s področja naravoslovja pri delu v laboratoriju.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Laboratorijska oprema · Poglej več »

Lakmusov papir

Lakmusov papir (opomba: Na levi strani je univerzalna legenda. Lakmus se lahko obarva zgolj rdeče, vijolično ali plavo) Lákmusov papír je filtrirni papir, prepojen z organskim barvilom lakmusom (lakmusovo tinkturo).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Lakmusov papir · Poglej več »

Lantan

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Lantan · Poglej več »

Lantanoidi

Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Lantanoidi · Poglej več »

Lavrencij

Lavrencij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Lr in atomsko število 103.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Lavrencij · Poglej več »

Leo Hendrik Baekeland

Leo Hendrik Baekeland, belgijsko-ameriški kemik in izumitelj, * 14. november 1863, Gent, Belgija, † 23. november 1944, New York, Združene države Amerike.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Leo Hendrik Baekeland · Poglej več »

Ligand

Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ligand · Poglej več »

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Litij · Poglej več »

Livermorij

Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Livermorij · Poglej več »

Louis Jacques Thénard

Louis Jacques Thénard, francoski kemik, * 4. maj 1777, Louptire pri Nogentu-sur-Seine, Aube, Francija, † 21. junij 1857, Pariz.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Louis Jacques Thénard · Poglej več »

LSD

Štirje mogoči izomeri dietilamida lizergične kisline. Psihoaktiven je le LSD. Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid) je polsintetični psihedelik.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in LSD · Poglej več »

Lutecij

Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Lutecij · Poglej več »

Maščobna kislina

Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Maščobna kislina · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Magnezij · Poglej več »

Magnezijev karbonat

Magnezijev karbonat (kemijska formula MgCO3), bela trdnina, v naravi kot mineral magnezit.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Magnezijev karbonat · Poglej več »

Magnezijev sulfat

Magnezijev sulfat (tudi grenka sol, ledena sol) so mali beli oziroma brezbarvni kristali, po navadi igličaste oblike s hladnim, slano-grenkim okusom.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Magnezijev sulfat · Poglej več »

Majtnerij

Majtnerij (latinsko meitnerium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mt in atomsko število 109.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Majtnerij · Poglej več »

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Mangan · Poglej več »

Marie Skłodowska-Curie

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Marie Skłodowska-Curie · Poglej več »

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Masno število · Poglej več »

Medmolekulska sila

Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Medmolekulska sila · Poglej več »

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Meja občutljivosti

Mêja občutljívosti je v kemiji najnižja vrednost koncentracije neke snovi, ki se jo zazna z reagentom.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Meja občutljivosti · Poglej več »

Mendelevij

Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Mendelevij · Poglej več »

Metakrilna kislina

Metakrilna ali 2-metil-2-propenojska kislina je nenasičena organska karboksilna kislina.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Metakrilna kislina · Poglej več »

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Metan · Poglej več »

Metanol

Brez opisa.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Metanol · Poglej več »

Metil metakrilat

Metilmetakrilat ali skrajšano MMA je organska spojina s formulo CH2.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Metil metakrilat · Poglej več »

Metiloranž

Metiloranž je kemična spojina, ki se uporablja kot indikator pH.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Metiloranž · Poglej več »

Metionin

Metionin (okrajšano Met ali M; kodira ga kodon AUG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Metionin · Poglej več »

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Michael Faraday · Poglej več »

Michel-Eugène Chevreul

Michel-Eugène Chevreul (* 31. avgust 1786, Angers, Francija, † 9. april 1889, Pariz, Francija), francoski kemik, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavami maščobnih kislin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Michel-Eugène Chevreul · Poglej več »

Milo

Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Milo · Poglej več »

Mineralogija

Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Mineralogija · Poglej več »

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Mohsova trdotna lestvica · Poglej več »

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Mol (enota) · Poglej več »

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Molarna prostornina · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Molekula · Poglej več »

Molekulska masa

Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Molekulska masa · Poglej več »

Molibden

Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Molibden · Poglej več »

Molska masa

Molska masa (M) je masa enega mola snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Molska masa · Poglej več »

Monomer

Monomer (iz grškega mono – eden ali en in meros – del) je majhna molekula, ki se lahko kemijsko veže z drugo molekulo monomera, tako da nastane polimer.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Monomer · Poglej več »

Moskovij

Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Moskovij · Poglej več »

Mrežna energija

Kristalna mreža natrijevega klorida. Mrežna energija trdne ionske spojine je merilo za jakost vezi v tej ionski spojini.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Mrežna energija · Poglej več »

Mullikenova lestvica

Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Mullikenova lestvica · Poglej več »

Najlon

Najlon je naziv za skupino sinteznih polimerov, ki spadajo v skupino poliamidov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Najlon · Poglej več »

Napalm

Napalm je lahko vnetljiva snov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Napalm · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Natrij · Poglej več »

Natrijev hidrogenkarbonat

Natrijev hidrogenkarbonat, tudi ali natrijev bikarbonat, soda bikarbona ali bikarbona, je sol, tvorjena iz natrija in hidrogenkarbonata.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Natrijev hidrogenkarbonat · Poglej več »

Natrijev karbonat

Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja. Ima alkalen okus in tvori zelo bazične vodne raztopine. V gospodinjstvih se uporablja za pranje in mehčanje vode. Kot živilo ima oznako E 500. Naravni vir natrijevega karbonata so depoziti v natronskih jezerih v vzhodni Afriki, Turčiji in Severni Ameriki in pepel z natrijem bogatih rastlin. Industrijsko se proizvaja iz kuhinjske soli (NaCl) in apnenca (CaCO3) po Solvayevem postopku.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Natrijev karbonat · Poglej več »

Natrijev klorat

Natrijev klorat je kemijska spojina s kemijsko formulo NaClO3.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Natrijev klorat · Poglej več »

Natrijev klorid

Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Natrijev klorid · Poglej več »

Nekovina

Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nekovina · Poglej več »

Neodim

Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Neodim · Poglej več »

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Neon · Poglej več »

Neptunij

Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Neptunij · Poglej več »

Nesslerjev reagent

Nesslerjev reagent, v terminologiji IUPAC kalijev tetrajodo-merkurat(II), s kemijsko formulo K2HgI4, je občutljiv reagent za amonijak (1 ppm).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nesslerjev reagent · Poglej več »

Nevtralizacija

Animacija nevtralizacije s postopkom titracije med močno kislino in močno bazo. Ekvivalentna točka je obarvana rdeče. Nevtralizacija je reakcija med kislino in bazo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nevtralizacija · Poglej več »

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nevtron · Poglej več »

Nihonij

Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nihonij · Poglej več »

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nikelj · Poglej več »

Niobij

Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Niobij · Poglej več »

Nitracija

Nitracija ali nitriranje je kemijska reakcija, s katero se v kemijsko spojino vnese nitro skupino –NO2.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nitracija · Poglej več »

Nitriranje

Nitriranje ali tudi nitridiranje je termokemična obdelava jekla.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nitriranje · Poglej več »

Nitrobenzen

Nitrobenzen je organska spojina s kemično formulo C6H5NO2.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nitrobenzen · Poglej več »

Nobelij

Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nobelij · Poglej več »

Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nobelova nagrada za kemijo · Poglej več »

Nomenklatura organske kemije IUPAC

Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nomenklatura organske kemije IUPAC · Poglej več »

Noradrenalin

Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Noradrenalin · Poglej več »

Nukleofilna adicija

Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Nukleofilna adicija · Poglej več »

Oganeson

Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Oganeson · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ogljik · Poglej več »

Ogljik-14

Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ogljik-14 · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ogljikov hidrat · Poglej več »

Ogljikova nanocevka

Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ogljikova nanocevka · Poglej več »

Ogljikova skupina

Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ogljikova skupina · Poglej več »

Okoljska kemija

V gozdovih se nahajo mnogo primerov, s katerimi se ukvarja okoljska kemija Okoljska kemija, tudi kemija okolja, je smer kemije, ki proučuje kemijske in biokemijske pojave, ki potekajo v naravi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Okoljska kemija · Poglej več »

Oksalna kislina

Oksalna kislina je organska spojina s formulo H2C2O4.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Oksalna kislina · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Oksid · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Optična aktivnost

Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Optična aktivnost · Poglej več »

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Orbitala · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Organska kemija · Poglej več »

Osmij

Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Osmij · Poglej več »

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Paladij · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Paramagnetizem · Poglej več »

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Parni tlak · Poglej več »

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Paskal · Poglej več »

Paul Christian Lauterbur

Paul Christian Lauterbur, ameriški kemik, * 6. maj 1929, Sidney, Ohio, ZDA, † 2007.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Paul Christian Lauterbur · Poglej več »

Pentaeritritol

Pentaeritritol je organska spojina s kemijsko formulo, ki spada med polivalentne alkohole – poliole.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Pentaeritritol · Poglej več »

Perioda periodnega sistema

Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Perioda periodnega sistema · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Peter Joseph William Debye · Poglej več »

Petrokemija

Rafinerija nafte Petrokemija je področje kemije, ki obsega tehnične postopke in kemijske sinteze za industrijsko pridobivanje produktov iz nafte in zemeljskega plina.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Petrokemija · Poglej več »

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in PH · Poglej več »

Pigment

Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Pigment · Poglej več »

Pirit

Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Pirit · Poglej več »

Plamenišče

Plamenišče vnetljive tekočine je najnižja temperatura, pri kateri je nad tekočino ravno dovolj hlapov, da se zmes hlapov in zraka v stiku z odprtim plamenom vname.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Plamenišče · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Platina · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Plin · Poglej več »

Plinski zakoni

Plínski zakóni imenujemo tri empirično določene zveze med prostornino, tlakom in temperaturo idealnega plina.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Plinski zakoni · Poglej več »

Plutonij

Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Plutonij · Poglej več »

Pogostost izotopa

Pogostost izotopa se nanaša na delež izotopa posameznega kemijskega elementa glede na vse prisotne atome tega elementa na npr.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Pogostost izotopa · Poglej več »

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Polimer · Poglej več »

Polimerizacija

stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Polimerizacija · Poglej več »

Poliuretan

thumb Poliuretan, pogosto okrajšano s PU, je katerikoli polimer, sestavljen iz verige organskih enot povezanih z uretanskimi povezavami.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Poliuretan · Poglej več »

Polonij

Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Polonij · Poglej več »

Prazeodim

Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Prazeodim · Poglej več »

Pripajanje

Antibakterijski antibiotik prontosil. Pripajanje je elektrofilna aromatska substitucija med diazonijevo soljo, ki se imenuje tudi diazo komponenta, in anilinom, fenolom ali katero drugo aromatsko spojino, ko tvori azo spojine.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Pripajanje · Poglej več »

Prometij

Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Prometij · Poglej več »

Propan

Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Propan · Poglej več »

Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Prosta energija · Poglej več »

Prosta entalpija

Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Prosta entalpija · Poglej več »

Protaktinij

Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Protaktinij · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Proton · Poglej več »

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Prvi zakon termodinamike · Poglej več »

Raderfordij

Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Raderfordij · Poglej več »

Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Radij · Poglej več »

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Radikal (kemija) · Poglej več »

Radikalska adicija

Radikalska adicija je organska adicijska reakcija, v kateri so udeleženi prosti radikali.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Radikalska adicija · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Radioaktivnost · Poglej več »

Radon

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Radon · Poglej več »

Raoultov zakon

Diagram parnih tlakov idealne zmesi komponent ''A'' in ''B''. Čista komponenta ''A'' ima višji parni tlak (pA0, leva ordinatna os) od komponente ''B'' (''pB0,'' desna ordinatna os), zato ima nižjo temperaturo vrelišča. Parni tlak zmesi je enak vsoti delnih tlakov ''p.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Raoultov zakon · Poglej več »

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Razširitev periodnega sistema elementov · Poglej več »

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Razpad beta · Poglej več »

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Razpolovni čas · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Raztopina · Poglej več »

Reagent

Reagènt je snov, po navadi raztopina, ki ob dodatku k vzorcu vidno spremeni lastnosti vzorca.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Reagent · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Redoks reakcija · Poglej več »

Reducent

V kemijskih reakcijah, kot je oksidacija in redukcija (ali redoks reakcija), sta dve glavni vlogi: oksidant in reducent.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Reducent · Poglej več »

Renij

Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Renij · Poglej več »

Ribonukleinska kislina

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Ribonukleinska kislina · Poglej več »

Riboza

Riboza je monosaharid s kemijsko formulo C5H10O5 (strukturna formula je H-(C.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Riboza · Poglej več »

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Robert Boyle · Poglej več »

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Robert Wilhelm Bunsen · Poglej več »

Rodij

Ródij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rh in atomsko število 45.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Rodij · Poglej več »

Rubidij

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Rubidij · Poglej več »

Rutenij

Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Rutenij · Poglej več »

S-orbitala

S-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in S-orbitala · Poglej več »

Saharoza

Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Saharoza · Poglej več »

Samarij

Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Samarij · Poglej več »

Sandmeyerjeva reakcija

Sandmeyerjeva reakcija je kemijska reakcija, s katero se iz arilnih diazonijevih soli sintetizira aril halogenide.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Sandmeyerjeva reakcija · Poglej več »

Søren Peder Lauritz Sørensen

Søren Peder Lauritz Sørensen, danski kemik, * 9. januar 1868, Havjebjerg, Danska, † 12. februar 1939, Charlottenlund.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Søren Peder Lauritz Sørensen · Poglej več »

Schiemannova reakcija

Schiemannova reakcija, imenovana tudi Baltz-Schiemannova reakcija, je kemijska reakcija, v kateri se anilini preko diazonijevih fluoroboratov pretvorijo v aromatske fluoride.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Schiemannova reakcija · Poglej več »

Selen

Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Selen · Poglej več »

Serotonin

Serotonin (tudi 5-hidroksitriptamin ali 5-HT) je biogeni amin, ki ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in živčnega prenašalca.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Serotonin · Poglej več »

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Seznam · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu · Poglej več »

Seznam kemičnih spojin

Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemičnih spojin · Poglej več »

Seznam kemikov

Seznam najpomembejših kemikov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemikov · Poglej več »

Seznam kislin

Seznam kislin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Seznam kislin · Poglej več »

Siborgij

Siborgij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sg in atomsko število 106.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Siborgij · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Silicij · Poglej več »

Silikon

Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Silikon · Poglej več »

Skandij

Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Skandij · Poglej več »

Skupina periodnega sistema

Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Skupina periodnega sistema · Poglej več »

Sladkor

Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Sladkor · Poglej več »

Slaterjeva krivulja

Slaterjeva krivulja - shematično Slaterjeva krivulja (tudi Bethe-Slaterjeva krivulja) ima na abscisi razmerje med a (medatomsko razdaljo atomov v snovi) in d (premerom atoma), na ordinati pa A (Interakcijo med atomi).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Slaterjeva krivulja · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Snov · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Sol · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Spojina · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Srebro · Poglej več »

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Standardni pogoji · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Statistična mehanika · Poglej več »

Stroncij

Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Stroncij · Poglej več »

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Sublimacija · Poglej več »

Substitucija

Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Substitucija · Poglej več »

Sulfat

Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Sulfat · Poglej več »

Sulfid

Sulfidni anion Vodikov sulfid Sulfid je sol ali alkil ali aril derivat vodikovega sulfida (H2S).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Sulfid · Poglej več »

Sulfonamidi

Sulfonamidna funkcionalna skupina Sulfonamidi ali sulfamidi so skupina starejših kemoterapevtikov za zdravljenje bolezni sečil in nekaterih splošnih infektov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Sulfonamidi · Poglej več »

Svante August Arrhenius

Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Svante August Arrhenius · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Svinec · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Tališče · Poglej več »

Talij

Talij (thalium) je kemijski element.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Talij · Poglej več »

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Talilna toplota · Poglej več »

Tantal (razločitev)

Tantal je lahko.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Tantal (razločitev) · Poglej več »

Tavrin

Brez opisa.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Tavrin · Poglej več »

Tavroholna kislina

Tavroholna kislina je žolčna kislina, ki v jetrih nastane s konjugacijo holne kisline in tavrina.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Tavroholna kislina · Poglej več »

Težka voda

Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Težka voda · Poglej več »

Tehnecij

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Tehnecij · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Tekočina · Poglej več »

Telur

Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Telur · Poglej več »

Temperatura samovžiga

Temperatura samovžiga je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Temperatura samovžiga · Poglej več »

Tenes

Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Tenes · Poglej več »

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Teoretična kemija · Poglej več »

Terbij

Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Terbij · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika · Poglej več »

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Titan (element) · Poglej več »

Titanov(III) oksid

Titanov(III) oksid (Ti2O3) je spojina titana in kisika, ki je uporabna v medicini in analizi snovi, pri protikorozijski zaščiti, redko pri izdelavi nakita in ladjedelništvu.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Titanov(III) oksid · Poglej več »

Toplogredni plin

Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Toplogredni plin · Poglej več »

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Topnost · Poglej več »

Torij

Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Torij · Poglej več »

Trinitrotoluen

Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Trinitrotoluen · Poglej več »

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Trojna točka · Poglej več »

Tulij

Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Tulij · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Uran · Poglej več »

Utekočinjeni zemeljski plin

evropskimi terminali za uplinjanje UZP. Številni tankerji imajo skladiščni prostor za UZP v obliki več krogel. Utekočínjeni zêmeljski plín (UZP) je kapljevina in je tržna oblika zemeljskega plina.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Utekočinjeni zemeljski plin · Poglej več »

Van der Waalsov polmer

Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Van der Waalsov polmer · Poglej več »

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Van der Waalsova sila · Poglej več »

Vanadij

Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vanadij · Poglej več »

Vez π

Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vez π · Poglej več »

Vez sigma

Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vez sigma · Poglej več »

Victor Grignard

François Auguste Victor Grignard, francoski kemik in nobelovec, * 6. maj 1871, Cherbourg, Francija, † 13. december 1935, Lyon.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Victor Grignard · Poglej več »

Vinska kislina

Vinska kislina je bela kristalinična dvoprotonska organska kislina, dihidroksilni derivat jantarne kisline.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vinska kislina · Poglej več »

Vladimir Prelog

Vladimir Prelog, švicarski kemik hrvaškega rodu, * 23. julij 1906, Sarajevo † 7. januar 1998, Zürich, Švica.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vladimir Prelog · Poglej več »

Vnetišče

Vnetišče je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname in gori najmanj pet sekund.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vnetišče · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vodik · Poglej več »

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vodikova vez · Poglej več »

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Volfram · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vrelišče · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vrstno število · Poglej več »

Vzorec

Vzôrec je lahko.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vzorec · Poglej več »

Vzorec (kemija)

Vzôrec je v kemiji predstavitveni del celote.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Vzorec (kemija) · Poglej več »

Walter Noddack

Walter Noddack, nemški kemik, * 17. avgust 1893, Berlin, † 7. december 1960, Berlin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Walter Noddack · Poglej več »

Walther Hermann Nernst

Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Walther Hermann Nernst · Poglej več »

Wöhlerjeva sinteza

Wöhlerjeva sinteza je pretvorba amonijevega cianata v sečnino.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Wöhlerjeva sinteza · Poglej več »

Wikipedija

10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Wikipedija · Poglej več »

Wilhelm Ostwald

Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Wilhelm Ostwald · Poglej več »

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in William Crookes · Poglej več »

William Ramsay

Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in William Ramsay · Poglej več »

Wohl-Auejeva reakcija

Wohl-Auejeva reakcija je organska reakcija med aromatsko nitro spojino in anilinom v prisotnosti alkalijskih baz v kateri nastane fenazin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Wohl-Auejeva reakcija · Poglej več »

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Zakon o ohranitvi mase · Poglej več »

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Zakon o stalnih razmerjih · Poglej več »

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Zemljoalkalijska kovina · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Zlato · Poglej več »

Zlatotopka

Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Zlatotopka · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Zlitina · Poglej več »

Zmes

Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Zmes · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Novo!!: Seznam kemijskih vsebin in Zrak · Poglej več »

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

OdhodniDohodne