Hitreje kot brskalnik!
35 odnosi: Avstro-Ogrska, Begunsko taborišče, Druga svetovna vojna, Fašizem, France Bevk, Goriška straža, Gorica, Hudajužna, Janez Evangelist Krek, Kraljevina Italija, Kraljevina Jugoslavija, Maribor, Marko Natlačen, Miren, Mirko Božič, Most na Soči, Nazarje, Novinarstvo, Pravo, Prva svetovna vojna, Seznam slovenskih časopisov, Slovenci, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Slovenski gospodar, Slovenski Primorec (tednik), Straža (časopis), Svobodno tržaško ozemlje, Trst, Univerza na Dunaju, Urednik, Ustaši, 14. junij, 15. oktober, 1886, 1950.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Leopold Kemperle in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Begunsko taborišče
Begunsko taborišče Darfur v Čadu Begunsko taborišče je prostor, v (na) katerem so nameščeni begunci.
Novo!!: Leopold Kemperle in Begunsko taborišče · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Leopold Kemperle in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Leopold Kemperle in Fašizem · Poglej več »
France Bevk
Zakojci France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, politik * 17. september 1890, Zakojca pri Cerknem, † 17. september 1970, Ljubljana.
Novo!!: Leopold Kemperle in France Bevk · Poglej več »
Goriška straža
Goriška straža je bil pokrajinski list slovenske manjšine v goriški pokrajini.
Novo!!: Leopold Kemperle in Goriška straža · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Leopold Kemperle in Gorica · Poglej več »
Hudajužna
Hudajužna je vas v Baški grapi in leži v Občini Tolmin.
Novo!!: Leopold Kemperle in Hudajužna · Poglej več »
Janez Evangelist Krek
Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar, * 27. november 1865, Sveti Gregor, † 8. oktober 1917, Šentjanž pri Sevnici.
Novo!!: Leopold Kemperle in Janez Evangelist Krek · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Leopold Kemperle in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Leopold Kemperle in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Leopold Kemperle in Maribor · Poglej več »
Marko Natlačen
Marko Natlačen, slovenski pravnik, politik, ban Dravske banovine in vrhovni vodja kolaboracionistične MVAC, * 24. april 1886, Manče pri Vipavi, † 13. oktober 1942, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Leopold Kemperle in Marko Natlačen · Poglej več »
Miren
Miren je urbanizirano naselje tik ob državni meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Leopold Kemperle in Miren · Poglej več »
Mirko Božič
Mirko Božič, slovenski pravnik, * 8. november 1884, Idrija, † (?).
Novo!!: Leopold Kemperle in Mirko Božič · Poglej več »
Most na Soči
Most na Soči (do 1955 Sveta Lucija ob Soči) je strnjeno naselje v Zgornjem Posočju, na južnem koncu Tolminske kotline v severozahodnem delu Slovenije, ki leži na nadmorski višini okoli 170 metrov.
Novo!!: Leopold Kemperle in Most na Soči · Poglej več »
Nazarje
Nazarje so naselje v Zgornji Savinski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Novo!!: Leopold Kemperle in Nazarje · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Leopold Kemperle in Novinarstvo · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Leopold Kemperle in Pravo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Leopold Kemperle in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam slovenskih časopisov
V seznamu so našteti najstarejši slovenski časopisi in revije.
Novo!!: Leopold Kemperle in Seznam slovenskih časopisov · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Leopold Kemperle in Slovenci · Poglej več »
Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.
Novo!!: Leopold Kemperle in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska) · Poglej več »
Slovenski gospodar
Slovenski gospodar (1867–1941) je bil katoliško in konservativno usmerjen tednik za štajersko podeželje; sprva polmesečnik.
Novo!!: Leopold Kemperle in Slovenski gospodar · Poglej več »
Slovenski Primorec (tednik)
Slovenski Primorec je bil tednik slovenskih kristjanov na Primorskem.
Novo!!: Leopold Kemperle in Slovenski Primorec (tednik) · Poglej več »
Straža (časopis)
Straža je bilo glasilo privržencev političnega katolicizma na slovenskem Štajerskem.
Novo!!: Leopold Kemperle in Straža (časopis) · Poglej več »
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Leopold Kemperle in Svobodno tržaško ozemlje · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Leopold Kemperle in Trst · Poglej več »
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Novo!!: Leopold Kemperle in Univerza na Dunaju · Poglej več »
Urednik
Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.
Novo!!: Leopold Kemperle in Urednik · Poglej več »
Ustaši
Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.
Novo!!: Leopold Kemperle in Ustaši · Poglej več »
14. junij
14.
Novo!!: Leopold Kemperle in 14. junij · Poglej več »
15. oktober
15.
Novo!!: Leopold Kemperle in 15. oktober · Poglej več »
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Leopold Kemperle in 1886 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Leopold Kemperle in 1950 · Poglej več »
