Hitreje kot brskalnik!
116 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Alojz Prašnikar, Avstrija, Avstro-Ogrska, Šentanel, Šmartno ob Paki, Štajerska, Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m., Žerjav, Črna na Koroškem, Češka, Črna na Koroškem, Beljak, Benečija, Bihać, Carl von Ghega, Celje, Celovška kotlina, Celovec, Dizelska lokomotiva, Dobrije, Dolga Brda, Drava, Dravograd, Dravska dolina, Dravsko polje, Druga svetovna vojna, Dunaj, Etbin Henrik Costa, Evropa, Fala, Ruše, Giacomo Ceconi, Gornji Dolič, Gornji Grad, Grabštanj, Gradec, Herman Tomažič, Hrvaška, Igor Umek, Italija, Ivnik, Josipdol, Južna železnica, Jugoslavija, Jugoslovanska ljudska armada, Kamnik, Koroška (pokrajina), Koroška (zvezna dežela), Koroški plebiscit, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevo, ..., Labot, Labotska dolina, Leše, Prevalje, Limbuš, Ljubelj, Ljubljana, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Marijan Smode, Marko Natlačen, Meža, Mežiška dolina, Mežica, Mejni prehod za mednarodni promet Holmec, Mengeš, Metlika, Milan Kamnik, Mislinja, Mislinjska dolina, Muta, Nemčija, Neodvisna država Hrvaška, Novo mesto, Ogrska, Ormož, Otiški Vrh, Parna lokomotiva, Peter II. Karađorđević, Pošta Slovenije, Podklanc, Podvelka, Pohorje, Poljana, Prevalje, Poljska, Prevalje, Prva svetovna vojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radmirje, Ravne na Koroškem, Rimski vrelec, Rizalit, Ruše, Rudnik Mežica, Ruta, Lovrenc na Pohorju, Sarajevo, Sinča vas, Slovenija, Slovenske železnice, Srbija, Središče ob Dravi, Srednja Evropa, Sveti Danijel, Dravograd, Sveti Vid, Vuzenica, Tadej Brate, Tolar, Trbonje, Trst, Uršlja gora, Velenje, Velikovec, Volšperk, Vuhred, Vuzenica, Zagreb, Zidani Most. Razširi indeks (66 več) »
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Novo!!: Koroška železniška proga in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »
Alojz Prašnikar
Alojz Prašnikar (tudi Alois Praschniker), slovenski industrialec in gradbenik, * 13. maj 1821, Izlake, † 14. januar 1899, Mekinje.
Novo!!: Koroška železniška proga in Alojz Prašnikar · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Koroška železniška proga in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Koroška železniška proga in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šentanel
Šentanel (izgovori Šentanev) je naselje nad Prevaljami v Občini Prevalje.
Novo!!: Koroška železniška proga in Šentanel · Poglej več »
Šmartno ob Paki
Šmartno ob Paki je naselje in sedež istoimenske občine Šmartno ob Paki.
Novo!!: Koroška železniška proga in Šmartno ob Paki · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Koroška železniška proga in Štajerska · Poglej več »
Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.
Železniška proga Zidani Most - Šentilj d.m. je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Novo!!: Koroška železniška proga in Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m. · Poglej več »
Žerjav, Črna na Koroškem
Žerjav je naselje in krajevna skupnost v Občini Črna na Koroškem.
Novo!!: Koroška železniška proga in Žerjav, Črna na Koroškem · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Koroška železniška proga in Češka · Poglej več »
Črna na Koroškem
Črna na Koroškem je naselje z 2.124 prebivalci (2021, 2002 še 2.343), središče občine Črna na Koroškem.
Novo!!: Koroška železniška proga in Črna na Koroškem · Poglej več »
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Novo!!: Koroška železniška proga in Beljak · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Koroška železniška proga in Benečija · Poglej več »
Bihać
Bihać, muzej AVNOJ-a Bihać (srbska cirilica Бихаћ, v knjižni slovenščini se je pisal nekoč kot Bihač) je mesto na skrajnem severozahodu Bosne in Hercegovine, blizu meje s Hrvaško ob reki Uni in je glavno mesto Unsko-sanskega kantona v Federaciji Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Koroška železniška proga in Bihać · Poglej več »
Carl von Ghega
Vitez Carl von Ghega, rojen kot Carlo Ghega, avstrijski gradbeni inženir albanskega rodu, * 10. januar 1802, Benetke, † 14. marec 1860, Dunaj.
Novo!!: Koroška železniška proga in Carl von Ghega · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Koroška železniška proga in Celje · Poglej več »
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Koroška železniška proga in Celovška kotlina · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Koroška železniška proga in Celovec · Poglej več »
Dizelska lokomotiva
Dizelska lokomotiva Dizelska lokomotiva je lokomotiva, ki jo poganja dizelski motor.
Novo!!: Koroška železniška proga in Dizelska lokomotiva · Poglej več »
Dobrije
Dobrije so naselje v Občini Ravne na Koroškem.
Novo!!: Koroška železniška proga in Dobrije · Poglej več »
Dolga Brda
Dolga Brda so naselje v Občini Prevalje.
Novo!!: Koroška železniška proga in Dolga Brda · Poglej več »
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Novo!!: Koroška železniška proga in Drava · Poglej več »
Dravograd
Drávograd (narečno Traberch, nemško Unterdrauburg) je mesto z nekaj čez 3000 prebivalci in središče občine Dravograd.
Novo!!: Koroška železniška proga in Dravograd · Poglej več »
Dravska dolina
Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.
Novo!!: Koroška železniška proga in Dravska dolina · Poglej več »
Dravsko polje
Dravsko polje je obsežen ravninski del Štajerske na desnem bregu reke Drave.
Novo!!: Koroška železniška proga in Dravsko polje · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Koroška železniška proga in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Koroška železniška proga in Dunaj · Poglej več »
Etbin Henrik Costa
Etbin Henrik Costa, slovenski bibliograf, pravnik in politik, * 18. oktober 1832, Novo mesto, † 28. januar 1875, Ljubljana.
Novo!!: Koroška železniška proga in Etbin Henrik Costa · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Koroška železniška proga in Evropa · Poglej več »
Fala, Ruše
Fala je naselje v Občini Ruše.
Novo!!: Koroška železniška proga in Fala, Ruše · Poglej več »
Giacomo Ceconi
Giacomo Ceconi (Pielungo, 29. september 1833-Videm, 18. julij 1910) je bil italijanski podjetnik.
Novo!!: Koroška železniška proga in Giacomo Ceconi · Poglej več »
Gornji Dolič
Gornji Dolič je naselje v Občini Mislinja, Koroška.
Novo!!: Koroška železniška proga in Gornji Dolič · Poglej več »
Gornji Grad
Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Koroška železniška proga in Gornji Grad · Poglej več »
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Koroška železniška proga in Grabštanj · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Koroška železniška proga in Gradec · Poglej več »
Herman Tomažič
Herman Tomažič, slovenski politik, * 4. avgust 1943.
Novo!!: Koroška železniška proga in Herman Tomažič · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Koroška železniška proga in Hrvaška · Poglej več »
Igor Umek
Igor Umek, slovenski gospodarstvenik in politik, * 19. januar 1956.
Novo!!: Koroška železniška proga in Igor Umek · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Koroška železniška proga in Italija · Poglej več »
Ivnik
Ivnik (nemško Eibiswald) je naselje ob severnem vznožju Kozjaka na avstrijskem Štajerskem ob cesti Arnež - Radeljski prelaz.
Novo!!: Koroška železniška proga in Ivnik · Poglej več »
Josipdol
Josipdol je naselje na severnem pobočju Pohorja v Občini Ribnica na Pohorju.
Novo!!: Koroška železniška proga in Josipdol · Poglej več »
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Novo!!: Koroška železniška proga in Južna železnica · Poglej več »
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Koroška železniška proga in Jugoslavija · Poglej več »
Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Koroška železniška proga in Jugoslovanska ljudska armada · Poglej več »
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Koroška železniška proga in Kamnik · Poglej več »
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Novo!!: Koroška železniška proga in Koroška (pokrajina) · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: Koroška železniška proga in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Novo!!: Koroška železniška proga in Koroški plebiscit · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Koroška železniška proga in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Kraljevo
Kraljevo (izvirno Краљево) je mesto ob reki Ibar v Srbiji z okoli 60.000 prebivalci in je središče istoimenske občine, Raškega upravnega okraja ter Žičke pravoslavne eparhije.
Novo!!: Koroška železniška proga in Kraljevo · Poglej več »
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Novo!!: Koroška železniška proga in Labot · Poglej več »
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Novo!!: Koroška železniška proga in Labotska dolina · Poglej več »
Leše, Prevalje
Pozivalnica Leše so naselje, večidel strnjeno v hribovski globeli in deloma razloženo po pobočjih nad Prevaljami v Občini Prevalje.
Novo!!: Koroška železniška proga in Leše, Prevalje · Poglej več »
Limbuš
Limbuš je naselje v mariborskem mestnem območju, ki leži na desnem bregu Drave ob lokalni cesti Maribor - Ruše v Mestni občini Maribor.
Novo!!: Koroška železniška proga in Limbuš · Poglej več »
Ljubelj
Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.
Novo!!: Koroška železniška proga in Ljubelj · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Koroška železniška proga in Ljubljana · Poglej več »
Lovrenc na Pohorju
Lovrenc na Pohorju je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega Pohorja, v ribniško-lovrenškem podolju, v občini.
Novo!!: Koroška železniška proga in Lovrenc na Pohorju · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Koroška železniška proga in Maribor · Poglej več »
Marijan Smode
Marijan Smode, slovenski kantavtor, * 19. oktober 1960, Sv. Danijel.
Novo!!: Koroška železniška proga in Marijan Smode · Poglej več »
Marko Natlačen
Marko Natlačen, slovenski pravnik, politik, ban Dravske banovine in vrhovni vodja kolaboracionistične MVAC, * 24. april 1886, Manče pri Vipavi, † 13. oktober 1942, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Koroška železniška proga in Marko Natlačen · Poglej več »
Meža
Méža je reka v severni Sloveniji in neznatno v sosednji Avstriji, ki teče po Mežiški dolini in se kot njen desni pritok izliva v Dravo.
Novo!!: Koroška železniška proga in Meža · Poglej več »
Mežiška dolina
HE Polena, Mežica. Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.
Novo!!: Koroška železniška proga in Mežiška dolina · Poglej več »
Mežica
Mežica je mesto s skoraj 3.200 prebivalci (2020) v Sloveniji, središče Mežiške doline in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Koroška železniška proga in Mežica · Poglej več »
Mejni prehod za mednarodni promet Holmec
Mednarodni mejni prehod Holmec po odstranitvi nadstrešnic Mednarodni mejni prehod Holmec je bil do 20.
Novo!!: Koroška železniška proga in Mejni prehod za mednarodni promet Holmec · Poglej več »
Mengeš
Mengeš je mesto z 8.500 prebivalci v Sloveniji in središče občine Mengeš.
Novo!!: Koroška železniška proga in Mengeš · Poglej več »
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Novo!!: Koroška železniška proga in Metlika · Poglej več »
Milan Kamnik
Milan Kamnik, slovenski kantavtor, * 26. september 1957, Slovenj Gradecstr.
Novo!!: Koroška železniška proga in Milan Kamnik · Poglej več »
Mislinja
Mislinja je naselje ob istoimenski reki v zgornjem delu Mislinjske doline in središče Občine Mislinja.
Novo!!: Koroška železniška proga in Mislinja · Poglej več »
Mislinjska dolina
Mislinjska dolina je predalpska dolina v porečju reke Mislinje v severovzhodni Sloveniji.
Novo!!: Koroška železniška proga in Mislinjska dolina · Poglej več »
Muta
Muta (2419 prebivalcev; 2020 že 200 manj) je obcestno naselje z dvema jedroma v Občini Muta.
Novo!!: Koroška železniška proga in Muta · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Koroška železniška proga in Nemčija · Poglej več »
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Novo!!: Koroška železniška proga in Neodvisna država Hrvaška · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Koroška železniška proga in Novo mesto · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Koroška železniška proga in Ogrska · Poglej več »
Ormož
Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.
Novo!!: Koroška železniška proga in Ormož · Poglej več »
Otiški Vrh
Otiški Vrh je naselje z okoli 900 prebivalci v Občini Dravograd v severni Sloveniji, natančneje v hribih jugovzhodno od Dravograda Župnijska cerkev je romarska cerkev posvečena Svetemu Petru.
Novo!!: Koroška železniška proga in Otiški Vrh · Poglej več »
Parna lokomotiva
Prikaz delovanja parne lokomotive Kolesje parne lokomotive JŽ 06-018 na ljubljanski postaji Párna lokomotíva je lokomotiva, ki kot pogonsko sredstvo uporablja vodno paro.
Novo!!: Koroška železniška proga in Parna lokomotiva · Poglej več »
Peter II. Karađorđević
Peter II.
Novo!!: Koroška železniška proga in Peter II. Karađorđević · Poglej več »
Pošta Slovenije
Označba pogodbene pošte v Pošlniku z logotipom Pošte Slovenije Pošta Slovenije (polni naziv Pošta Slovenije d.o.o.; kratica PS) je nastala leta 1995 z razdelitvijo podjetja PTT (Pošta, Telegraf in Telefon) na PS in Telekom Slovenije, d.d..
Novo!!: Koroška železniška proga in Pošta Slovenije · Poglej več »
Podklanc
Podklanc je naselje v Občini Dravograd.
Novo!!: Koroška železniška proga in Podklanc · Poglej več »
Podvelka
Podvelka je naselje in središče občine Podvelka.
Novo!!: Koroška železniška proga in Podvelka · Poglej več »
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Novo!!: Koroška železniška proga in Pohorje · Poglej več »
Poljana, Prevalje
Poljana je naselje v Občini Prevalje.
Novo!!: Koroška železniška proga in Poljana, Prevalje · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Koroška železniška proga in Poljska · Poglej več »
Prevalje
Prevalje so mesto s 4.600 prebivalci v Mežiški dolini na severu Slovenije, središče Občine Prevalje, ki leži na mestu, kjer reka Meža priteče iz ozke soseske in se dolina razširi.
Novo!!: Koroška železniška proga in Prevalje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Koroška železniška proga in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Novo!!: Koroška železniška proga in Ptuj · Poglej več »
Radlje ob Dravi
Radlje ob Dravi so naselje med hribovjema Kozjak in Pohorje.
Novo!!: Koroška železniška proga in Radlje ob Dravi · Poglej več »
Radmirje
Radmirje je manjše naselje v Občini Ljubno.
Novo!!: Koroška železniška proga in Radmirje · Poglej več »
Ravne na Koroškem
Ravne na Koroškem (do leta 1952: Guštanj; Gutenstein in Kärnten) so mesto s 7.314 prebivalci (2022) in središče Občine Ravne na Koroškem ter regionalno središče Mežiške doline in slovenskega dela zgodovinske dežele Koroške, skupaj s Slovenj Gradcem in delno Dravogradom pa tudi Koroške statistične regije.
Novo!!: Koroška železniška proga in Ravne na Koroškem · Poglej več »
Rimski vrelec
Rimski vrelec, nekdanje zdravilišče pri Kotljah na Koroškem.
Novo!!: Koroška železniška proga in Rimski vrelec · Poglej več »
Rizalit
Rizalit (iz nemščine Risalit) je naziv za izpostavljen del pročelja neke zgradbe, ki po celi višini štrli iz zidne mase, najpogosteje v obliki poligonalne, pravokotne, ovalne ali krožne izbokline, in je s svojim zaključkom lahko višji od strehe, ki jo členi.
Novo!!: Koroška železniška proga in Rizalit · Poglej več »
Ruše
Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.
Novo!!: Koroška železniška proga in Ruše · Poglej več »
Rudnik Mežica
Redek mineral vulfenit iz mežiškega rudnika Rudnik svinca in cinka Mežica je eden najstarejših rudnikov v Evropi, s prvimi pisnimi omembami iz leta 1665.
Novo!!: Koroška železniška proga in Rudnik Mežica · Poglej več »
Ruta, Lovrenc na Pohorju
Ruta je naselje v Občini Lovrenc na Pohorju.
Novo!!: Koroška železniška proga in Ruta, Lovrenc na Pohorju · Poglej več »
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Koroška železniška proga in Sarajevo · Poglej več »
Sinča vas
Sinča vas (nemško Kühnsdorf) je največje naselje v občini Dobrla vas v okraju Velikovec na avstrijskem koroškem.
Novo!!: Koroška železniška proga in Sinča vas · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Koroška železniška proga in Slovenija · Poglej več »
Slovenske železnice
Logotip Slovenskih železnic Slovenske železnice, d. o. o. (krajše le Slovenske železnice; kratica SŽ) so slovensko podjetje, ki je upravitelj železniške infrastrukture in izvajalec železniškega prometa v državi.
Novo!!: Koroška železniška proga in Slovenske železnice · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Koroška železniška proga in Srbija · Poglej več »
Središče ob Dravi
Središče ob Dravi je naselje z okoli 1000 prebivalci in središče Občine Središče ob Dravi.
Novo!!: Koroška železniška proga in Središče ob Dravi · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Koroška železniška proga in Srednja Evropa · Poglej več »
Sveti Danijel, Dravograd
Sveti Danijel, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.
Novo!!: Koroška železniška proga in Sveti Danijel, Dravograd · Poglej več »
Sveti Vid, Vuzenica
Sveti Vid, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.
Novo!!: Koroška železniška proga in Sveti Vid, Vuzenica · Poglej več »
Tadej Brate
Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, industrijski arheolog in publicist, * 31. marec 1947, Ljubljana, Slovenija, † 11.
Novo!!: Koroška železniška proga in Tadej Brate · Poglej več »
Tolar
Nemški in avstrijski tolarji ter kovanec za četrt dolarja Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518.
Novo!!: Koroška železniška proga in Tolar · Poglej več »
Trbonje
Trbonje so gručasto središčno naselje v Občini Dravograd.
Novo!!: Koroška železniška proga in Trbonje · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Koroška železniška proga in Trst · Poglej več »
Uršlja gora
Uršlja gora ali Plešivec (1699 metrov) je najvzhodnejši karavanški vrh, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem.
Novo!!: Koroška železniška proga in Uršlja gora · Poglej več »
Velenje
Velenje (WöllanLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.) je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Koroška železniška proga in Velenje · Poglej več »
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Novo!!: Koroška železniška proga in Velikovec · Poglej več »
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Novo!!: Koroška železniška proga in Volšperk · Poglej več »
Vuhred
Vuhred je drugo največje naselje v Občini Radlje ob Dravi.
Novo!!: Koroška železniška proga in Vuhred · Poglej več »
Vuzenica
Vuzenica je naselje v zgornjem delu Dravske doline, v katerem je sedež istoimenske občine.
Novo!!: Koroška železniška proga in Vuzenica · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Koroška železniška proga in Zagreb · Poglej več »
Zidani Most
Zídani Móst je razpotegnjeno naselje z dobrimi 200 prebivalci v Občini Laško v soteski ob izlivu reke Savinje v Savo.
Novo!!: Koroška železniška proga in Zidani Most · Poglej več »
