Kazalo
43 odnosi: Arabci, Árpád Madžarski, Árpádovci, Štefan I. Ogrski, Benediktinci, Bizantinsko cesarstvo, Bratislava, Budimpešta, Carigrad, De administrando imperio, Donava, Esztergom, Fajsz, Fajsz Madžarski, Géza Ogrski, Grščina, Gyula, Hazari, Iberski polotok, Judje, Karel Veliki, Karpati, Kende, Konstantin VII. Porfirogenet, Krščanstvo, Nemčija, Oton I. Veliki, Panonska nižina, Pécs, Poganstvo, Prvo bolgarsko cesarstvo, Slovani v Spodnji Panoniji, Srednji vek, Sveto rimsko cesarstvo, Székesfehérvár, Taksony Madžarski, Tengrizem, Tisa, Transilvanija, Vazal, Velikomoravska, Vzhodnofrankovska država, Zoltán Madžarski.
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Kneževina Ogrska in Arabci
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Kneževina Ogrska in Árpád Madžarski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Kneževina Ogrska in Árpádovci
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Poglej Kneževina Ogrska in Štefan I. Ogrski
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Kneževina Ogrska in Benediktinci
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Kneževina Ogrska in Bizantinsko cesarstvo
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Kneževina Ogrska in Bratislava
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Kneževina Ogrska in Budimpešta
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Kneževina Ogrska in Carigrad
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Poglej Kneževina Ogrska in De administrando imperio
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Kneževina Ogrska in Donava
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Kneževina Ogrska in Esztergom
Fajsz
Fajsz je lahko.
Poglej Kneževina Ogrska in Fajsz
Fajsz Madžarski
Fajsz (tudi Falicsi, Phalitzes), veliki knez Madžarov (ca. 947 - 955), * ?, † 955, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Kneževina Ogrska in Fajsz Madžarski
Géza Ogrski
Géza, veliki knez Madžarov (972- 997), * ca.
Poglej Kneževina Ogrska in Géza Ogrski
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Kneževina Ogrska in Grščina
Gyula
Gyula je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Gyulai Županije Békés.
Poglej Kneževina Ogrska in Gyula
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Kneževina Ogrska in Hazari
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Kneževina Ogrska in Iberski polotok
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Kneževina Ogrska in Judje
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Kneževina Ogrska in Karel Veliki
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Kneževina Ogrska in Karpati
Kende
Kende ali kündü je bil naziv enega od sokraljev v dualni monarhiji zgodnjih Madžarov, ki je bil verjetno pristojen samo za verska zadeve.
Poglej Kneževina Ogrska in Kende
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej Kneževina Ogrska in Konstantin VII. Porfirogenet
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Kneževina Ogrska in Krščanstvo
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Kneževina Ogrska in Nemčija
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Kneževina Ogrska in Oton I. Veliki
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Kneževina Ogrska in Panonska nižina
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Kneževina Ogrska in Pécs
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Kneževina Ogrska in Poganstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Kneževina Ogrska in Prvo bolgarsko cesarstvo
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Kneževina Ogrska in Slovani v Spodnji Panoniji
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Kneževina Ogrska in Srednji vek
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Kneževina Ogrska in Sveto rimsko cesarstvo
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Kneževina Ogrska in Székesfehérvár
Taksony Madžarski
Taksony (tudi Taxis, Tocsun), veliki knez Madžarov (955- 971), * ?, † 971, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Kneževina Ogrska in Taksony Madžarski
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Kneževina Ogrska in Tengrizem
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Poglej Kneževina Ogrska in Tisa
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Kneževina Ogrska in Transilvanija
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Kneževina Ogrska in Vazal
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Kneževina Ogrska in Velikomoravska
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Kneževina Ogrska in Vzhodnofrankovska država
Zoltán Madžarski
Zoltán (tudi Zolta, Zsolt ali Solt), veliki knez Madžarov (ca. 907- ca. 947 ali 948), * ca.
Poglej Kneževina Ogrska in Zoltán Madžarski
Prav tako znan kot Vojvodina Ogrska.