Kazalo
276 odnosi: Aachenski mir (1748), Adiža, Alzacija, Anabaptisti, Andrej II. Ogrski, Antwerpen, Augsburška veroizpoved, Augsburški verski mir, Avgust Močni, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Šelda, Šlezija, Šlezijske vojne, Šmalkaldenska vojna, Šmalkaldenska zveza, Španska nasledstvena vojna, Štajerska (vojvodina), Štefan Báthory, Žička kartuzija, Češka (zgodovinska dežela), Banat, Barok, Bavarska nasledstvena vojna, Beneška republika, Beograd, Bitka na Beli gori, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Mohaču (1687), Bitka pri Senti, Bitka pri Sisku, Blatno jezero, Bog ohrani, Bog obvarji, Bosanščina, Bosna, Bourboni, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislava, Bruselj, Budim, Bukovina, Campoformijski mir, Celovec, Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, Cistercijanski samostan Stična, Defenestracija, Delft, Delitve Poljske, Devetletna vojna, Devolucijska vojna, ... Razširi indeks (226 več) »
Aachenski mir (1748)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.
Poglej Habsburška monarhija in Aachenski mir (1748)
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Habsburška monarhija in Adiža
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Habsburška monarhija in Alzacija
Anabaptisti
Anabaptisiti ali prekrščevalci so pripadniki radikalnega versko-družbenega gibanja v dobi reformacije.
Poglej Habsburška monarhija in Anabaptisti
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Habsburška monarhija in Andrej II. Ogrski
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Poglej Habsburška monarhija in Antwerpen
Augsburška veroizpoved
Augsburška veroizpoved (Confessio Augustana) je izpoved osnovnega nauka Evangeličanske cerkve, ki jo je v imenu luterancev sestavil Luthrov sodelavec Filip Melanchton.
Poglej Habsburška monarhija in Augsburška veroizpoved
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Poglej Habsburška monarhija in Augsburški verski mir
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Habsburška monarhija in Avgust Močni
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Habsburška monarhija in Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Habsburška monarhija in Avstrijsko cesarstvo
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Poglej Habsburška monarhija in Šelda
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Habsburška monarhija in Šlezija
Šlezijske vojne
Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.
Poglej Habsburška monarhija in Šlezijske vojne
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Poglej Habsburška monarhija in Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Poglej Habsburška monarhija in Šmalkaldenska zveza
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Habsburška monarhija in Španska nasledstvena vojna
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Habsburška monarhija in Štajerska (vojvodina)
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Habsburška monarhija in Štefan Báthory
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Habsburška monarhija in Žička kartuzija
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Habsburška monarhija in Češka (zgodovinska dežela)
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Poglej Habsburška monarhija in Banat
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Habsburška monarhija in Barok
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Habsburška monarhija in Bavarska nasledstvena vojna
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Habsburška monarhija in Beneška republika
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Habsburška monarhija in Beograd
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Habsburška monarhija in Bitka na Beli gori
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Habsburška monarhija in Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču (1687)
Druga bitka pri Mohaču 12.
Poglej Habsburška monarhija in Bitka pri Mohaču (1687)
Bitka pri Senti
Bitka pri Senti (madžarsko Zentai csata, nemško Schlacht bei Zenta, srbsko Битка код Сенте, turško Zenta Savaşı) je potekala 11. septembra 1697 med habsburško monarhijo in osmansko vojsko.
Poglej Habsburška monarhija in Bitka pri Senti
Bitka pri Sisku
Savo, kjer se je odigrala bitka Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami.
Poglej Habsburška monarhija in Bitka pri Sisku
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Habsburška monarhija in Blatno jezero
Bog ohrani, Bog obvarji
Bog ohrani, Bog obvari je bila uradna himna Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.
Poglej Habsburška monarhija in Bog ohrani, Bog obvarji
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Habsburška monarhija in Bosanščina
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Habsburška monarhija in Bosna
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Habsburška monarhija in Bourboni
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Habsburška monarhija in Brandenburg (volilna kneževina)
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Habsburška monarhija in Bratislava
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Habsburška monarhija in Bruselj
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Habsburška monarhija in Budim
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Habsburška monarhija in Bukovina
Campoformijski mir
Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.
Poglej Habsburška monarhija in Campoformijski mir
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Habsburška monarhija in Celovec
Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Samostan Kostanjevica na Krki, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije (latinsko Fons sanctae Mariae ali Fons beatae virginis Mariae), je bil zgrajen leta 1234 južno od naselja Kostanjevica na Krki.
Poglej Habsburška monarhija in Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Cistercijanski samostan Stična
Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).
Poglej Habsburška monarhija in Cistercijanski samostan Stična
Defenestracija
Praška defenestracija (1618) Defenestracija je dejanje metanja skozi oz.
Poglej Habsburška monarhija in Defenestracija
Delft
A 2018 map of Delft municipality. Delft je mesto in občina z okoli 100.000 prebivalci v pokrajini Južna Holandija na Nizozemskem.
Poglej Habsburška monarhija in Delft
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Habsburška monarhija in Delitve Poljske
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Habsburška monarhija in Devetletna vojna
Devolucijska vojna
Devolucijska vojnaje bila vojna med Francijo in Španijo v letih 1667 in 1668, s katero si je francoski kralj Ludvik XIV. prisvojil velik del Španske Nizozemske in Franche-Comtéja, provinc Svetega rimskega cesarstva (v lasti španskih kraljev).
Poglej Habsburška monarhija in Devolucijska vojna
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Habsburška monarhija in Donava
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Habsburška monarhija in Dresden
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Habsburška monarhija in Družba Jezusova
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Habsburška monarhija in Drugo obleganje Dunaja
Dukat
Mihela Stena iz leta 1400. Dukat je v osnovi beneški cekin, kasneje so se tako imenovali tudi drugi zlati in večji srebrni kovanci.
Poglej Habsburška monarhija in Dukat
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Habsburška monarhija in Dunaj
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Habsburška monarhija in Dunajski kongres
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Habsburška monarhija in Dunajsko Novo mesto
Elizabeta Ruska
Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.
Poglej Habsburška monarhija in Elizabeta Ruska
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Habsburška monarhija in Ernest Železni
Ernst Gideon von Laudon
Baron Ernst Gideon von Laudon (tudi Laudohn oz. Loudon), avstrijski feldmaršal nemško-škotskega rodu, * 13. februar 1717, † 14. julij 1790.
Poglej Habsburška monarhija in Ernst Gideon von Laudon
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Habsburška monarhija in Esztergom
Evgen Savojski
Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.
Poglej Habsburška monarhija in Evgen Savojski
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Habsburška monarhija in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Habsburška monarhija in Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Habsburška monarhija in Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand IV. Habsburški
Ferdinand IV., rimski kralj, češki kralj, hrvaški kralj, ogrski kralj.
Poglej Habsburška monarhija in Ferdinand IV. Habsburški
Filip I. Kastiljski
Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.
Poglej Habsburška monarhija in Filip I. Kastiljski
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Habsburška monarhija in Filip II. Španski
Filip IV. Španski
Filip IV.
Poglej Habsburška monarhija in Filip IV. Španski
Filip Parmski
Filip Parmski, španski princ, vojvoda v Parmi, Piacenzi in Guastalli, * 15. marec 1720, Madrid, † 18. julij 1765, Alessandria.
Poglej Habsburška monarhija in Filip Parmski
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Habsburška monarhija in Filip V. Španski
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Habsburška monarhija in Flandrija
Franc I. Štefan Lotarinški
Franc I. Štefan Lotarinški, lorenski (1729–1735) in toskanski vojvoda (1737–1765), rimsko-nemški cesar (1745), * 8. december 1708 Nancy (Francija), † 18. avgust 1765 Innsbruck (Tirolska).
Poglej Habsburška monarhija in Franc I. Štefan Lotarinški
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Habsburška monarhija in Franc I. Francoski
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Habsburška monarhija in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Poglej Habsburška monarhija in Franche-Comté
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Habsburška monarhija in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Habsburška monarhija in Francoščina
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Habsburška monarhija in Francoska revolucija
Francosko-nizozemska vojna
Francoski napad na Republiko Nizozemsko leta 1672. Francosko-nizozemska vojna, nizozemska vojna ali holandska vojna (1672-78) je druga osvajalna vojna Ludvika XIV. proti Nizozemski.
Poglej Habsburška monarhija in Francosko-nizozemska vojna
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Habsburška monarhija in Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Habsburška monarhija in Frankfurt ob Odri
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Habsburška monarhija in Freiburg im Breisgau
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Habsburška monarhija in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Habsburška monarhija in Friderik III. Habsburški
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Habsburška monarhija in Friderik V. Pfalški
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Habsburška monarhija in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Habsburška monarhija in Gabriel Bethlen
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Habsburška monarhija in Galicija
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Habsburška monarhija in Genovska republika
Giulio Raimondo Mazzarino
Giulio Raimondo Mazzarino, tudi Jules Mazarin, francoski kardinal in državnik italijanskega rodu, * 14. julij 1602, Pescina, Neapeljsko kraljestvo, † 9. marec 1661, Vincennes, Francija.
Poglej Habsburška monarhija in Giulio Raimondo Mazzarino
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Habsburška monarhija in Gradec
Grocka
Grocka (izvirno Гроцка) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Mesta Beograd.
Poglej Habsburška monarhija in Grocka
Guastalla
Guastalla je mesto in občina v pokrajini Reggio Emilia v deželi Emiliji - Romanji v Italiji.
Poglej Habsburška monarhija in Guastalla
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Habsburška monarhija in Habsburžani
Henri Turenne
Henri Turenne, francoski maršal, * 1611, † 1675.
Poglej Habsburška monarhija in Henri Turenne
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Habsburška monarhija in Henrik III. Francoski
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Habsburška monarhija in Henrik IV. Francoski
Hradčani
Hradčani (češko Hradčany, kar pomeni mestni grad ali vas ob gradu) so bili prvotno vas zahodno ob praškem gradu, danes pa so mestna četrt Prage na Češkem.
Poglej Habsburška monarhija in Hradčani
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Habsburška monarhija in Hrvaščina
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Habsburška monarhija in Innsbruck
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Habsburška monarhija in Italijanščina
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Habsburška monarhija in Ivan Zapolja
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Habsburška monarhija in Ivana Blazna
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Habsburška monarhija in Jadransko morje
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Habsburška monarhija in Jagelonci
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Habsburška monarhija in Jan III. Sobieski
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Poglej Habsburška monarhija in Jožef I. Habsburški
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Habsburška monarhija in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožefinski kataster
Kranjsko, naborni okraj Goričane, davčna občina Zgornja Šiška Jožefinski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je v letih 1789-1790 uveljavila v habsburških dednih deželah, po reformah cesarja Jožefa II.
Poglej Habsburška monarhija in Jožefinski kataster
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Habsburška monarhija in Južna Nizozemska
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Habsburška monarhija in Judje
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Habsburška monarhija in Judovstvo
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Habsburška monarhija in Kalvinizem
Kancler
Kancler je ministrski predsednik ali visoki uradnik v nekaterih državah.
Poglej Habsburška monarhija in Kancler
Karel Aleksander Lotarinški
Karel Aleksander Lotarinški in Barski, cesarski feldmaršal, guverner na Avstrijskem Nizozemskem, * 12. december 1712, Lunéville, † 4. julij 1780, Tervuren, blizu Bruslja.
Poglej Habsburška monarhija in Karel Aleksander Lotarinški
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Habsburška monarhija in Karel Drzni
Karel II. Avstrijski
Karel II.
Poglej Habsburška monarhija in Karel II. Avstrijski
Karel II. Španski
Karel II.
Poglej Habsburška monarhija in Karel II. Španski
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Habsburška monarhija in Karel V. Habsburški
Karel VII. Wittelsbach
Karel VII.
Poglej Habsburška monarhija in Karel VII. Wittelsbach
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Habsburška monarhija in Karel XII. Švedski
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Habsburška monarhija in Karlovec
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Habsburška monarhija in Karpati
Kartuzijanski samostan Bistra
Kartuzijanski samostan Bistra ali Kartuzija Bistra, latinsko Domus Vallis jocosae, je bila ustanovljena kot tretja kartuzija na Slovenskem.
Poglej Habsburška monarhija in Kartuzijanski samostan Bistra
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Habsburška monarhija in Katalonija
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Habsburška monarhija in Katolištvo
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Habsburška monarhija in Kőszeg
Klarise
Klarise (slovensko redovnice drugega reda sv. Frančiška Asiškega, kratica OSC, tudi red ubogih sester sv. Klare) je kontemplativni katoliški cerkveni red, ki ga je skupaj s sv. Klaro Asiško leta 1212 ustanovil sv. Frančišek Asiški.
Poglej Habsburška monarhija in Klarise
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Habsburška monarhija in Kneževina Transilvanija
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Habsburška monarhija in Knez
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Habsburška monarhija in Koroška (vojvodina)
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Habsburška monarhija in Korzika
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Habsburška monarhija in Kranjska
Krištof Báthory
Kristóf Báthory, madžarski plemič, * 1530, † 1581.
Poglej Habsburška monarhija in Krištof Báthory
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Habsburška monarhija in Latinščina
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Habsburška monarhija in Leopold I. Habsburški
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Poglej Habsburška monarhija in Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold Josef Daun
Grof Leopold Josef Daun, knez Thianski, avstrijski feldmaršal, * 24. september 1705, Dunaj, † 5. februar 1766.
Poglej Habsburška monarhija in Leopold Josef Daun
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Poglej Habsburška monarhija in Lille
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Habsburška monarhija in Linz
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Habsburška monarhija in Ljubljana
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Habsburška monarhija in Lotaringija
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Habsburška monarhija in Lužica
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Habsburška monarhija in Ludvik II. Jagelo
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Habsburška monarhija in Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Poglej Habsburška monarhija in Ludvik XV. Francoski
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.
Poglej Habsburška monarhija in Ludvik XVI. Francoski
Lunévillski mir
Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.
Poglej Habsburška monarhija in Lunévillski mir
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Habsburška monarhija in Luteranstvo
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Habsburška monarhija in Madžarščina
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Habsburška monarhija in Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Habsburška monarhija in Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Habsburška monarhija in Maksimilijan II. Habsburški
Mantova (pokrajina)
Pokrajina Mantova (v italijanskem izvirniku Provincia di Mantova) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Habsburška monarhija in Mantova (pokrajina)
Marija Antoaneta
Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.
Poglej Habsburška monarhija in Marija Antoaneta
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Habsburška monarhija in Marija Burgundska
Marija I. Angleška
Marija I. Tudor, angleška in irska kraljica, * 18. februar 1516, † 17. november 1558.
Poglej Habsburška monarhija in Marija I. Angleška
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Habsburška monarhija in Marija Terezija
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Habsburška monarhija in Matija Habsburški
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Habsburška monarhija in Matija Korvin
Mavricij Saški
Mavricij Saški, vojvoda in volilni knez Saške, * 21. marec, 1521, Freiberg, † 9. julij, 1553, pri Sievershausnu.
Poglej Habsburška monarhija in Mavricij Saški
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Habsburška monarhija in München
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Habsburška monarhija in Medičejci
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Habsburška monarhija in Metz
Monarh
Monarh je suveren vladar države.
Poglej Habsburška monarhija in Monarh
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Habsburška monarhija in Monarhija
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Poglej Habsburška monarhija in Monošter
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Habsburška monarhija in Moravska
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Habsburška monarhija in Napoleon Bonaparte
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Habsburška monarhija in Napoleonske vojne
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Habsburška monarhija in Nemščina
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Habsburška monarhija in Niš
Nikola Jurišić
Nikola Jurišić (madžarsko Miklós Jurisics) je bil hrvaški baron, častnik in diplomat, * okoli 1490, Senj, Habsburška monarhija (zdaj Hrvaška), † 1545, Kiseg, Habsburška monarhija.
Poglej Habsburška monarhija in Nikola Jurišić
Nizozemščina
Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.
Poglej Habsburška monarhija in Nizozemščina
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Habsburška monarhija in Notranja Avstrija
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Poglej Habsburška monarhija in Novi vek
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Habsburška monarhija in Odrin
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Habsburška monarhija in Ogrska
Olt
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.
Poglej Habsburška monarhija in Olt
Oradea
Oradea (Nagyvárad,; starinsko slovensko Veliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodni Romuniji, upravni sedež okrožja Bihor.
Poglej Habsburška monarhija in Oradea
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Habsburška monarhija in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Habsburška monarhija in Osmansko cesarstvo
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Habsburška monarhija in Pad
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Habsburška monarhija in Palatin (naziv)
Papež Inocenc XI.
Blaženi Papež Inocenc XI. (rojen kot Benedetto Odescalchi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 19. maj 1611, Como, † 12. avgust 1689 Rim (Papeška država).
Poglej Habsburška monarhija in Papež Inocenc XI.
Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariški mirovni sporazum, podpisan 30.
Poglej Habsburška monarhija in Pariški mirovni sporazum (1814)
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Habsburška monarhija in Parma
Patrimonialno sodišče
Patrimonialno sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem pravne zgodovine.
Poglej Habsburška monarhija in Patrimonialno sodišče
Peter III. Ruski
Peter III.
Poglej Habsburška monarhija in Peter III. Ruski
Petrovaradin
Petrovaradin (izvirno Петроварадин; Pétervárad, Peterwardein) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Habsburška monarhija in Petrovaradin
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Habsburška monarhija in Piacenza
Požarevac
Požarevac (izvirno Пожаревац) je mesto v Srbiji, ki leži nedaleč od izliva Morave v Donavo jugovzhodno od Beograda in v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine z okoli 40.000 prebivalci, Braničevskega upravnega okraja in Braničevske pravoslavne eparhije.
Poglej Habsburška monarhija in Požarevac
Podložnik
Kot podložnik se je od srednjega veka do 19. stoletja označevala oseba, ki je bila podložna (podvržena) vladajočemu gospostvu.
Poglej Habsburška monarhija in Podložnik
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Habsburška monarhija in Poljščina
Poljska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.
Poglej Habsburška monarhija in Poljska nasledstvena vojna
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Habsburška monarhija in Pomorjansko
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Habsburška monarhija in Porenje
Praški grad
Praški grad je grajski kompleks v Pragi na Češkem, ki datira v 9.
Poglej Habsburška monarhija in Praški grad
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Habsburška monarhija in Praga
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.
Poglej Habsburška monarhija in Pragmatična sankcija
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Habsburška monarhija in Predarlska
Priština
Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.
Poglej Habsburška monarhija in Priština
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Poglej Habsburška monarhija in Primož Trubar
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Habsburška monarhija in Protestantizem
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Habsburška monarhija in Prusija
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Poglej Habsburška monarhija in Prvo obleganje Dunaja
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Habsburška monarhija in Raba
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Habsburška monarhija in Razsvetljenstvo
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Habsburška monarhija in Reka, Hrvaška
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Habsburška monarhija in Ren
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Poglej Habsburška monarhija in Renska zveza
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Habsburška monarhija in Republika Nizozemska
Restitucijski edikt
Restitucijski edikt je odlok cesarja Ferdinanda II. z dne 6.
Poglej Habsburška monarhija in Restitucijski edikt
Reunije
Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.
Poglej Habsburška monarhija in Reunije
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Habsburška monarhija in Romunščina
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Habsburška monarhija in Rudolf II. Habsburški
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Habsburška monarhija in Saška (volilna kneževina)
Samostan Adergas
Nekdanji dominikanski samostan Adergas z župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja Velesovo leži ob severnem robu naselja Adergas, v manjši kotlini pod gozdnato strmino Štefanje gore na Gorenjskem.
Poglej Habsburška monarhija in Samostan Adergas
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Habsburška monarhija in Savoja
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Habsburška monarhija in Sedemletna vojna
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Habsburška monarhija in Sedemnajst provinc
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Habsburška monarhija in Selim II.
Senta
Senta (izvirno Сента; Zenta) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severno-banatskega upravnega okraja.
Poglej Habsburška monarhija in Senta
Sigismund Báthory
Sigismund Báthory, madžarski plemič, * 1572, † 27. marec 1613.
Poglej Habsburška monarhija in Sigismund Báthory
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Habsburška monarhija in Slavonija
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Habsburška monarhija in Slovaščina
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Habsburška monarhija in Slovenščina
Spišské Podhradie
Pogled s spiškega gradu, v ozadju Spišská Kapitula Lega mesta na Slovaškem Spišské Podhradie je majhno mesto s približno 3.800 prebivalci v vzhodnem delu Slovaške, približno na polovici poti med Popradom in Prešovom, približno 15 km vzhodno od Levoče.
Poglej Habsburška monarhija in Spišské Podhradie
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Habsburška monarhija in Spodnja Avstrija
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Habsburška monarhija in Srbščina
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Habsburška monarhija in Srem
Sremski Karlovci
Sremski Karlovci (izvirno Сремски Карловци; Srijemski Karlovci; Karlowitz, Carlowitz, Karlóca, Karlofça) je mesto z manj kot 10.000 prebivalci v Vojvodini, Srbija, ki je središče (in obenem edino naselje) istoimenske občine, ki je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Habsburška monarhija in Sremski Karlovci
Stari Slankamen
Stari Slankamen (izvirno Стари Сланкамен) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Inđija; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Habsburška monarhija in Stari Slankamen
Stolnica svetega Vida, Praga
Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.
Poglej Habsburška monarhija in Stolnica svetega Vida, Praga
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Habsburška monarhija in Strasbourg
Sudeti
Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.
Poglej Habsburška monarhija in Sudeti
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Habsburška monarhija in Sulejman I.
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Habsburška monarhija in Sveto pismo
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Habsburška monarhija in Sveto rimsko cesarstvo
Svištov
Svištov je naselje v okraju Veliko Trnovo v severni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Zimnicea.
Poglej Habsburška monarhija in Svištov
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Habsburška monarhija in Székesfehérvár
Szigetvár
Szigetvár je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szigetvári Županije Baranja.
Poglej Habsburška monarhija in Szigetvár
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Habsburška monarhija in Tatari
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Poglej Habsburška monarhija in Temišvar
Terezijanska vojaška akademija
Grad v Dunajskem Novem mestu s sedežem akademije Terezijanska vojaška akademija je vojaška akademija avstrijskih oboroženih sil, ki se nahaja v Dunajskem Novem mestu.
Poglej Habsburška monarhija in Terezijanska vojaška akademija
Terezijanski kataster
gospostvo Bokalce, obrazec D Terezijanski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah po davčnih reformah v letih 1748-1756, imenovan po takratni vladarici Mariji Tereziji.
Poglej Habsburška monarhija in Terezijanski kataster
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Habsburška monarhija in Tirolska
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Poglej Habsburška monarhija in Tisa
Tolerančni patent
Tolerančni patent je izraz za serijo predpisov, ki jih je izdal cesar Jožef II. v okviru svojih reform v Habsburški monarhiji.
Poglej Habsburška monarhija in Tolerančni patent
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Habsburška monarhija in Toskana
Toul
Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Poglej Habsburška monarhija in Toul
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Habsburška monarhija in Tridentinski koncil
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Habsburška monarhija in Trier
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Habsburška monarhija in Turški vpadi
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Habsburška monarhija in Univerza na Dunaju
Uršulinski samostan Mekinje
Uršulinski samostan stoji nad kamniškim predmestjem Mekinje.
Poglej Habsburška monarhija in Uršulinski samostan Mekinje
Uskoki
Podoba uskoškega vojščaka iz začetka 19. stoletja Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je poimenovanje skupine ljudi, ki so se med 15.
Poglej Habsburška monarhija in Uskoki
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Habsburška monarhija in Utrechtski mir
Vasvár
Vasvár je manjše mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Vasvári Županije Železna (Vas megye).
Poglej Habsburška monarhija in Vasvár
Verdun, Meuse
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Poglej Habsburška monarhija in Verdun, Meuse
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Habsburška monarhija in Vestfalski mir
Vetrinj
Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Habsburška monarhija in Vetrinj
Vidin
Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.
Poglej Habsburška monarhija in Vidin
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Habsburška monarhija in Visoka porta
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Habsburška monarhija in Vlaška
Vladar
Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.
Poglej Habsburška monarhija in Vladar
Vojna druge koalicije
Druga koalicija (1798-1800) označuje drugo večje vojaško sodelovanje več evropskih držav v boju proti revolucionarnemu Francoskemu konzulatu.
Poglej Habsburška monarhija in Vojna druge koalicije
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Habsburška monarhija in Vojvodina Avstrija
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Habsburška monarhija in Volilna kneževina Bavarska
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Habsburška monarhija in Vzhodna pravoslavna cerkev
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Habsburška monarhija in Wittelsbachi
Wormska pogodba (1743)
Wormska pogodba, politično in vojaško zavezništvo med Veliko Britanijo, Avstrijo in Sardinskim kraljestvom, sklenjeno med avstrijsko nasledstveno vojno, 13. septembra 1743 v Wormsu.
Poglej Habsburška monarhija in Wormska pogodba (1743)
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Habsburška monarhija in Zgornja Avstrija
Zlata bula (1222)
Zlata bula madžarskega kralja Andreja II. je listina iz leta 1222, ki določa osnovne pravice in privilegije madžarskega in hrvaškega plemstva ter omejuje kraljevo moč; plemstvu izrecno dovoljuje nepokorščino, kadar kralj ne spoštuje določil listine.
Poglej Habsburška monarhija in Zlata bula (1222)
Prav tako znan kot Avstrijska monarhija, Habsburška Avstrija, Habsburško cesarstvo.
, Donava, Dresden, Družba Jezusova, Drugo obleganje Dunaja, Dukat, Dunaj, Dunajski kongres, Dunajsko Novo mesto, Elizabeta Ruska, Ernest Železni, Ernst Gideon von Laudon, Esztergom, Evgen Savojski, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Ferdinand IV. Habsburški, Filip I. Kastiljski, Filip II. Španski, Filip IV. Španski, Filip Parmski, Filip V. Španski, Flandrija, Franc I. Štefan Lotarinški, Franc I. Francoski, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franche-Comté, Francija, Francoščina, Francoska revolucija, Francosko-nizozemska vojna, Frankfurt ob Majni, Frankfurt ob Odri, Freiburg im Breisgau, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik III. Habsburški, Friderik V. Pfalški, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Gabriel Bethlen, Galicija, Genovska republika, Giulio Raimondo Mazzarino, Gradec, Grocka, Guastalla, Habsburžani, Henri Turenne, Henrik III. Francoski, Henrik IV. Francoski, Hradčani, Hrvaščina, Innsbruck, Italijanščina, Ivan Zapolja, Ivana Blazna, Jadransko morje, Jagelonci, Jan III. Sobieski, Jožef I. Habsburški, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Jožefinski kataster, Južna Nizozemska, Judje, Judovstvo, Kalvinizem, Kancler, Karel Aleksander Lotarinški, Karel Drzni, Karel II. Avstrijski, Karel II. Španski, Karel V. Habsburški, Karel VII. Wittelsbach, Karel XII. Švedski, Karlovec, Karpati, Kartuzijanski samostan Bistra, Katalonija, Katolištvo, Kőszeg, Klarise, Kneževina Transilvanija, Knez, Koroška (vojvodina), Korzika, Kranjska, Krištof Báthory, Latinščina, Leopold I. Habsburški, Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Leopold Josef Daun, Lille, Linz, Ljubljana, Lotaringija, Lužica, Ludvik II. Jagelo, Ludvik XIV. Francoski, Ludvik XV. Francoski, Ludvik XVI. Francoski, Lunévillski mir, Luteranstvo, Madžarščina, Maksimilijan I. Bavarski, Maksimilijan I. Habsburški, Maksimilijan II. Habsburški, Mantova (pokrajina), Marija Antoaneta, Marija Burgundska, Marija I. Angleška, Marija Terezija, Matija Habsburški, Matija Korvin, Mavricij Saški, München, Medičejci, Metz, Monarh, Monarhija, Monošter, Moravska, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Nemščina, Niš, Nikola Jurišić, Nizozemščina, Notranja Avstrija, Novi vek, Odrin, Ogrska, Olt, Oradea, Osmanska Ogrska, Osmansko cesarstvo, Pad, Palatin (naziv), Papež Inocenc XI., Pariški mirovni sporazum (1814), Parma, Patrimonialno sodišče, Peter III. Ruski, Petrovaradin, Piacenza, Požarevac, Podložnik, Poljščina, Poljska nasledstvena vojna, Pomorjansko, Porenje, Praški grad, Praga, Pragmatična sankcija, Predarlska, Priština, Primož Trubar, Protestantizem, Prusija, Prvo obleganje Dunaja, Raba, Razsvetljenstvo, Reka, Hrvaška, Ren, Renska zveza, Republika Nizozemska, Restitucijski edikt, Reunije, Romunščina, Rudolf II. Habsburški, Saška (volilna kneževina), Samostan Adergas, Savoja, Sedemletna vojna, Sedemnajst provinc, Selim II., Senta, Sigismund Báthory, Slavonija, Slovaščina, Slovenščina, Spišské Podhradie, Spodnja Avstrija, Srbščina, Srem, Sremski Karlovci, Stari Slankamen, Stolnica svetega Vida, Praga, Strasbourg, Sudeti, Sulejman I., Sveto pismo, Sveto rimsko cesarstvo, Svištov, Székesfehérvár, Szigetvár, Tatari, Temišvar, Terezijanska vojaška akademija, Terezijanski kataster, Tirolska, Tisa, Tolerančni patent, Toskana, Toul, Tridentinski koncil, Trier, Turški vpadi, Univerza na Dunaju, Uršulinski samostan Mekinje, Uskoki, Utrechtski mir, Vasvár, Verdun, Meuse, Vestfalski mir, Vetrinj, Vidin, Visoka porta, Vlaška, Vladar, Vojna druge koalicije, Vojvodina Avstrija, Volilna kneževina Bavarska, Vzhodna pravoslavna cerkev, Wittelsbachi, Wormska pogodba (1743), Zgornja Avstrija, Zlata bula (1222).