Hitreje kot brskalnik!
187 odnosi: Abulfeda, Alfred Tarski, Alfred Veliki, Andrej Beli, Andrew John Wiles, Angleščina, Arizona, Avstrija, Avstrijci, Bantustan, Benjamin Guggenheim, Beograd, Bitka v zalivu Leyte, Boeing 707, Carlo Collodi, Cristian Chivu, Dan, Dane Zajc, Dimitrij Cantemir, Domenico Scarlatti, Država, Druga svetovna vojna, Erich Ludendorff, Ferdinand Georg Frobenius, Fermatov veliki izrek, Filadelfija, Pensilvanija, François Mitterrand, France Slana, General, Generator, Georges-Jacques Danton, Gregorijanski koledar, Helmuth von Moltke, Hiša cvetja, Hillary Clinton, Hooverjev jez, Igor Ivanovič Sikorski, Indija, Italija, Ivan Zver, Izrael, Janez Šubic (razločitev), Jordanija, Jovanka Broz, Južna Afrika, Jugoslovanska ljudska armada, Karl Leonhard Reinhold, Kitajska, Kobariška bitka, Kolera, ..., Krešo Omerzel, Letalo, Leto, Lovsko letalo, Maharadža, Mohamed Reza Pahlavi, Moskva, Nauru, Nemčija, Neodvisnost, Nestor Ivanovič Mahno, Nevtralnost, New York, New York (zvezna država), North American P-51 Mustang, Norveška, Opica, Pariz, Parlament, Pensilvanija, Praznik, Predsednik vlade, Prekmurci, Premirje, Prestopno leto, Prva svetovna vojna, Rdeči križ, Republika, Slonokoščena obala, Slovenci, Slovenija, Svetozar Pribićević, Talec, Teroristični napad v gledališču Dubrovka, Thomas Martin Lowry, Trst, Velika jezera, Vlada, Vojak, Vrhovni poveljnik, Vuk Stefanović Karadžić, Winston Churchill, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1273, 1331, 1404, 1440, 1556, 1627, 1645, 1673, 1684, 1685, 1689, 1723, 1727, 1757, 1759, 1774, 1786, 1787, 1794, 1800, 1823, 1825, 1826, 1827, 1836, 1841, 1842, 1849, 1850, 1863, 1864, 1865, 1868, 1874, 1875, 1880, 1881, 1888, 1889, 1890, 1891, 1896, 1900, 1901, 1904, 1905, 1906, 1908, 1909, 1911, 1912, 1916, 1917, 1918, 1919, 1923, 1925, 1926, 1929, 1934, 1936, 1940, 1942, 1944, 1945, 1947, 1951, 1953, 1954, 1955, 1957, 1958, 1967, 1972, 1976, 1980, 1983, 1984, 1985, 1989, 1991, 1994, 1996, 2000, 2002, 2005, 2007, 2008, 2013, 2016, 847, 899, 901. Razširi indeks (137 več) »
Abulfeda
Abulfeda (ali Abud-Fida' Isma'Il ibn'Ah,Imad-ud-Dni), arabski zgodovinar in geograf, * november 1273 (leto hidžre 672, 1. džumada), Damask, Sirija, † 26. oktober 1331 (leto hidžre 732, 23. moharema).
Novo!!: 26. oktober in Abulfeda · Poglej več »
Alfred Tarski
Alfred Tarski, poljsko-ameriški filozof, logik in matematik, * 14. januar 1901, Varšava, Poljska, † 26. oktober 1983, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: 26. oktober in Alfred Tarski · Poglej več »
Alfred Veliki
Alfred Veliki, kralj Wessexa, * okoli 847, † 26. oktober 899-901.
Novo!!: 26. oktober in Alfred Veliki · Poglej več »
Andrej Beli
Andrej Beli (pravo ime Boris Nikolajevič Bugajev (Бори́с Никола́евич Буга́ев)), ruski pisatelj, pesnik in literarni kritik, * 26. oktober (16. oktober, ruski koledar) 1880, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 8. januar 1934, Moskva, Sovjetska zveza.
Novo!!: 26. oktober in Andrej Beli · Poglej več »
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Novo!!: 26. oktober in Andrew John Wiles · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: 26. oktober in Angleščina · Poglej več »
Arizona
Arizóna (angleško, špansko) je ena od jugozahodnih zveznih držav ZDA. Je jugozahodni del četverne točke z Utahom na severozahodu, Koloradom na severovzhodu in Novo Mehiko na jugovzhodu, poleg njih pa meji še na Nevado na severozahodu, Kalifornijo na zahodu ter mehiški zvezni državi Sonora in Spodnja Kalifornija na jugu. Je 6. največja ameriška zvezna država po površini, in 14. po številu prebivalcev; po podatkih iz leta 2020 je v Arizoni živelo nekaj več kot sedem milijonov ljudi. Glavno in največje mesto je Phoenix. Zgodovinsko je ozemlje sedanje Arizone kot del province Alta California spadalo pod Španski imperij, leta 1821 pa je pripadlo osamosvojeni Mehiki. Združene države Amerike so večino pridobile po zmagi v ameriško-mehiški vojni leta 1848, preostanek pa z odkupom. Širše znana je zlasti po Velikem kanjonu reke Kolorado. Prebivalstvo je raznoliko; približno četrtina ozemlja pripada indijanskim rezervatom, od 1980. let pa je pomembno tudi priseljevanje Latinoameričanov z juga. Phoenix, Tucson in druga urbana središča so razvila obširna predmestja. Image:Canyon de Chelly 7-27-09 (2).JPG Image:Apache Sitgreaves Nima2.JPG Image:Phoenix AZ Downtown from airplane.jpg.
Novo!!: 26. oktober in Arizona · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: 26. oktober in Avstrija · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: 26. oktober in Avstrijci · Poglej več »
Bantustan
Bantustan (uradno homeland, 'domovina', rezervat, črnski rezervat, črnska država) je bilo ozemlje, namenjeno črnskim prebivalcem Južne Afrike in Jugozahodne Afrike (zdaj Namibija) kot del politike apartheida.
Novo!!: 26. oktober in Bantustan · Poglej več »
Benjamin Guggenheim
Benjamin "Ben" Guggenheim, ameriški poslonež in industrialec * 26. oktober 1865 Filadelfhia, Pennsylvania, ZDA † 15. april 1912, Atlantski ocean.
Novo!!: 26. oktober in Benjamin Guggenheim · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: 26. oktober in Beograd · Poglej več »
Bitka v zalivu Leyte
Bitka v zalivu Leyte, znana tudi kot druga bitka v filipinskem morju, je bila največja pomorska bitka druge svetovne vojne, in po nekaterih ocenah zgodovinarjev nasploh največja pomorska bitka v zgodovini človeštva.
Novo!!: 26. oktober in Bitka v zalivu Leyte · Poglej več »
Boeing 707
Kokpit letal 707 Boeing 707 je srednje veliko ozkotrupno štirimotorno reaktivno potniško letalo ameriškega proizvajalca Boeing.
Novo!!: 26. oktober in Boeing 707 · Poglej več »
Carlo Collodi
Carlo Collodi (pravo ime Carlo Lorenzini), italijanski pisatelj, novinar in publicist, * 24. november 1826, Firence, Italija, † 26. oktober 1890, Firence.
Novo!!: 26. oktober in Carlo Collodi · Poglej več »
Cristian Chivu
Cristian Eugen Chivu (izg.), romunski nogometaš, * 26. oktober 1980, Reşiţa, Romunija.
Novo!!: 26. oktober in Cristian Chivu · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 26. oktober in Dan · Poglej več »
Dane Zajc
Dane Zajc,, slovenski pesnik, dramatik, esejist, knjižničar, * 26. oktober 1929, Zgornja Javoršica pri Moravčah, † 20. oktober 2005, Golnik.
Novo!!: 26. oktober in Dane Zajc · Poglej več »
Dimitrij Cantemir
Dimitrij Cantemir v osmanski opravi Dimitrij Cantemir na moldavski znamki Dimitrij Cantemir na znamki Sovjetske zveze (1973) Dimitrij Cantemir na bankovcu za 100 rubljev Aleksander Roslin (1757): Posmrtni portret Cantemirjeve druge žene Anastazije Ivanovne, grofice Hesse–Homburške in kneginje Trubeckaje Louis-Michel van Loo (1759): Portret Cantemirjeve hčerka, kneginje Ekaterine Dmitrijevne Golicine; Puškinov muzej lepih umetnosti, Moskva, Rusija Dimitrij ali Demetrij Cantemir Encyclopedia Britannica (1878).
Novo!!: 26. oktober in Dimitrij Cantemir · Poglej več »
Domenico Scarlatti
Domenico Scarlatti, italijanski skladatelj, * 26. oktober 1685, Neapelj, Italija, † 23. julij 1757, Madrid, Španija.
Novo!!: 26. oktober in Domenico Scarlatti · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: 26. oktober in Država · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: 26. oktober in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Erich Ludendorff
Erich Friedrich Wilhelm Ludendorff, nemški general in politik * 9. april 1865, † 20. december 1937.
Novo!!: 26. oktober in Erich Ludendorff · Poglej več »
Ferdinand Georg Frobenius
Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.
Novo!!: 26. oktober in Ferdinand Georg Frobenius · Poglej več »
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Novo!!: 26. oktober in Fermatov veliki izrek · Poglej več »
Filadelfija, Pensilvanija
Filadelfija (originalno angleško Philadelphia) je največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in šesto največje v ZDA.
Novo!!: 26. oktober in Filadelfija, Pensilvanija · Poglej več »
François Mitterrand
François Mitterrand (polno ime François Maurice Adrien Marie Mitterrand), francoski politik, * 26. oktober 1916, † 8. januar 1996.
Novo!!: 26. oktober in François Mitterrand · Poglej več »
France Slana
France Slana, slovenski slikar, * 26. oktober 1926, Bodislavci pri Mali Nedelji, † 25. april 2022, Škofja Loka.
Novo!!: 26. oktober in France Slana · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: 26. oktober in General · Poglej več »
Generator
za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.
Novo!!: 26. oktober in Generator · Poglej več »
Georges-Jacques Danton
Georges Jacques Danton, francoski politik in revolucionar, * 28. oktober 1759, Arci-sur-Aube, Šampanja-Ardeni, Francija, † 5. april 1794, Pariz, Francija.
Novo!!: 26. oktober in Georges-Jacques Danton · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 26. oktober in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Helmuth von Moltke
Helmuth von Moltke je lahko.
Novo!!: 26. oktober in Helmuth von Moltke · Poglej več »
Hiša cvetja
Hiša cvetja Grob Josipa Broza Tita v hiši cvetja. Hiša cvetja (srbsko kuća cveća) je mavzolej nekdanjega predsednika Socialistična federativna republika Jugoslavija Josipa Broza Tita na Dedinjah v Beogradu.
Novo!!: 26. oktober in Hiša cvetja · Poglej več »
Hillary Clinton
Hillary Diane Rodham Clinton, ameriška političarka, * 26. oktober 1947, Chicago, ZDA.
Novo!!: 26. oktober in Hillary Clinton · Poglej več »
Hooverjev jez
Hooverjev jez Hooverjev jez (angleško Hoover Dam, v preteklosti Boulder Dam) je velik hidroelektrični jez na reki Kolorado.
Novo!!: 26. oktober in Hooverjev jez · Poglej več »
Igor Ivanovič Sikorski
Igor Ivanovič Sikorski (rusko И́горь Ива́нович Сико́рский, ukrajinsko Ігор Іванович Сікорський) rusko-ameriški letalski inženir in konstrukter, * 25. maj 1889, Kijev, Ruski imperij, † 26. oktober 1972, Easton, Connecticut, ZDA.
Novo!!: 26. oktober in Igor Ivanovič Sikorski · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: 26. oktober in Indija · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: 26. oktober in Italija · Poglej več »
Ivan Zver
Knjigarna in papirnica Ivana Zvera na Lendavski ulici, Murska Sobota. Ivan Zver ali Janoš Zver (roj. Zvér János), slovenski tiskar in knjigovezár v Prekmurju po prvi svetovni vojni.
Novo!!: 26. oktober in Ivan Zver · Poglej več »
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Novo!!: 26. oktober in Izrael · Poglej več »
Janez Šubic (razločitev)
Janez Šubic je osebno ime več znanih Slovencev.
Novo!!: 26. oktober in Janez Šubic (razločitev) · Poglej več »
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Novo!!: 26. oktober in Jordanija · Poglej več »
Jovanka Broz
Jovanka Broz, rojena Budisavljević, vdova Josipa Broza Tita, * 7. december 1924, Pećane, Hrvaška, † 20. oktober 2013, Beograd, Srbija.
Novo!!: 26. oktober in Jovanka Broz · Poglej več »
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Novo!!: 26. oktober in Južna Afrika · Poglej več »
Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: 26. oktober in Jugoslovanska ljudska armada · Poglej več »
Karl Leonhard Reinhold
Karl Leonhard Reinhold, avstrijski filozof, * 26. oktober 1757, Dunaj † 10. april 1823, Kiel Karl Leonhard Reinhold (Dunaj, 26.10.1757 – Kiel, 10.4.1823) je bil avstrijski filozof, ki je pomagal pri širitvi del Immanuela Kanta v poznem 18.
Novo!!: 26. oktober in Karl Leonhard Reinhold · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: 26. oktober in Kitajska · Poglej več »
Kobariška bitka
Kobariška bitka (znan tudi kot kobariški preboj ali 12. soška bitka) je bil spopad med avstro-ogrsko in nemško vojsko na eni ter italijansko vojsko na drugi strani.
Novo!!: 26. oktober in Kobariška bitka · Poglej več »
Kolera
Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen.
Novo!!: 26. oktober in Kolera · Poglej več »
Krešo Omerzel
Krešo Omerzel, slovenski spidvejist, * 12. marec 1957, Brežice, † 26. oktober 2016, Novo mesto.
Novo!!: 26. oktober in Krešo Omerzel · Poglej več »
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Novo!!: 26. oktober in Letalo · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 26. oktober in Leto · Poglej več »
Lovsko letalo
Vojnega letalstva Združenih držav Amerike nad Irakom Lòvsko letálo (krajše lovec) je vojaško letalo, namenjeno predvsem napadanju drugih letal.
Novo!!: 26. oktober in Lovsko letalo · Poglej več »
Maharadža
Pudukkotaj Maharadža z britanskimi oficirji. Patiale Maharadža Mahārāja je v sanskrtu naziv za 'velikega vladarja', 'velikega kralja' ali 'visokega kneza'.
Novo!!: 26. oktober in Maharadža · Poglej več »
Mohamed Reza Pahlavi
Mohamed Reza Pahlavi (perzijsko محمدرضا شاه پهلوی), iranski šah, * 26. oktober 1919, Teheran, Perzija (danes Iran), † 27. julij 1980, Kairo, Egipt.
Novo!!: 26. oktober in Mohamed Reza Pahlavi · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: 26. oktober in Moskva · Poglej več »
Nauru
Nauru (uradno Republika Nauru) je majhna otoška država, ki leži v južnem delu Tihega oceana.
Novo!!: 26. oktober in Nauru · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: 26. oktober in Nemčija · Poglej več »
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Novo!!: 26. oktober in Neodvisnost · Poglej več »
Nestor Ivanovič Mahno
Nestor Ivanovič Mahno (tudi Očka Mahno; Нестор Іванович Махно, Не́стор Ива́нович Махно́), ukrajinski anarho-komunist, gverilec in politik, * 26. oktober 1888, † 6. julij 1934.
Novo!!: 26. oktober in Nestor Ivanovič Mahno · Poglej več »
Nevtralnost
Nevtralnost je politični status države.
Novo!!: 26. oktober in Nevtralnost · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: 26. oktober in New York · Poglej več »
New York (zvezna država)
New York je tretja najbolj naseljena zvezna država ZDA, v kateri živi približno 20 milijonov ljudi.
Novo!!: 26. oktober in New York (zvezna država) · Poglej več »
North American P-51 Mustang
alt.
Novo!!: 26. oktober in North American P-51 Mustang · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: 26. oktober in Norveška · Poglej več »
Opica
Človeku podobne opice kot so gorile in orangutani ter giboni.
Novo!!: 26. oktober in Opica · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: 26. oktober in Pariz · Poglej več »
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Novo!!: 26. oktober in Parlament · Poglej več »
Pensilvanija
Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight). Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na Pittsburgh.
Novo!!: 26. oktober in Pensilvanija · Poglej več »
Praznik
Praznik je običajno dela prost dan.
Novo!!: 26. oktober in Praznik · Poglej več »
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Novo!!: 26. oktober in Predsednik vlade · Poglej več »
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Novo!!: 26. oktober in Prekmurci · Poglej več »
Premirje
Prizor ob premirju, ki sta ga 24. maja 1915 sklenili Turčija in enote ANZAC za pokop padlih Premirje je izraz, ki v vojaškem izrazoslovju pomeni začasno prenehanje sovražnosti, za katerega se dogovorijo vse strani, vpletene v spopad.
Novo!!: 26. oktober in Premirje · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 26. oktober in Prestopno leto · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 26. oktober in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rdeči križ
Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ.
Novo!!: 26. oktober in Rdeči križ · Poglej več »
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Novo!!: 26. oktober in Republika · Poglej več »
Slonokoščena obala
Republika Slonokoščena obala, ali na kratko le Slonokoščena obala, je obmorska država v Zahodni Afriki.
Novo!!: 26. oktober in Slonokoščena obala · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: 26. oktober in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: 26. oktober in Slovenija · Poglej več »
Svetozar Pribićević
Svetozar Pribićević, hrvaški politik srbskega rodu, * 26. oktober 1875, Kostajnica (Hrvaška), † 15. september 1936, Praga, Češka.
Novo!!: 26. oktober in Svetozar Pribićević · Poglej več »
Talec
Nemško streljanje talcev na Gorenjskem 22. avgusta 1941 Tálec je oseba, ki je zadržana proti svoji volji; ugrabitelj po navadi to stori z namenom terjanja odkupnine ali za dosego političnih ciljev, in grozi, da ga bo v primeru neupoštevanja njegovih zahtev ubil ali poškodoval.
Novo!!: 26. oktober in Talec · Poglej več »
Teroristični napad v gledališču Dubrovka
Teroristični napad v gledališču Dubrovka se je začel 23.
Novo!!: 26. oktober in Teroristični napad v gledališču Dubrovka · Poglej več »
Thomas Martin Lowry
Thomas Martin Lowry, angleški fizikalni kemik, * 26. oktober 1874, † 2. november 1936.
Novo!!: 26. oktober in Thomas Martin Lowry · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: 26. oktober in Trst · Poglej več »
Velika jezera
Velika jezera iz vesolja Velika jezera (angleško The Great Lakes) so skupina petih velikih jezer ob meji oz.
Novo!!: 26. oktober in Velika jezera · Poglej več »
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Novo!!: 26. oktober in Vlada · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: 26. oktober in Vojak · Poglej več »
Vrhovni poveljnik
Vrhovni poveljnik je poveljnik nacionalnih vojaških sil.
Novo!!: 26. oktober in Vrhovni poveljnik · Poglej več »
Vuk Stefanović Karadžić
Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.
Novo!!: 26. oktober in Vuk Stefanović Karadžić · Poglej več »
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Novo!!: 26. oktober in Winston Churchill · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 26. oktober in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 26. oktober in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1273
1273 (MCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1273 · Poglej več »
1331
1331 (MCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1331 · Poglej več »
1404
1404 (MCDIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1404 · Poglej več »
1440
1440 (MCDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1440 · Poglej več »
1556
1556 (MDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1556 · Poglej več »
1627
1627 (MDCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1627 · Poglej več »
1645
1645 (MDCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1645 · Poglej več »
1673
1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1673 · Poglej več »
1684
1684 (MDCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1684 · Poglej več »
1685
1685 (MDCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 1685 · Poglej več »
1689
1689 (MDCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1689 · Poglej več »
1723
1723 (MDCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1723 · Poglej več »
1727
1727 (MDCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1727 · Poglej več »
1757
1757 (MDCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1757 · Poglej več »
1759
1759 (MDCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1759 · Poglej več »
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1774 · Poglej več »
1786
1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 1786 · Poglej več »
1787
1787 (MDCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1787 · Poglej več »
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 1794 · Poglej več »
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1800 · Poglej več »
1823
1823 (MDCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1823 · Poglej več »
1825
1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 1825 · Poglej več »
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1826 · Poglej več »
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 1827 · Poglej več »
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1836 · Poglej več »
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1841 · Poglej več »
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 1842 · Poglej več »
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 1849 · Poglej več »
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1850 · Poglej več »
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1863 · Poglej več »
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1864 · Poglej več »
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1865 · Poglej več »
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1868 · Poglej več »
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1874 · Poglej več »
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1875 · Poglej več »
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1880 · Poglej več »
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 1881 · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1888 · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1889 · Poglej več »
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1890 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1891 · Poglej več »
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1896 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1900 · Poglej več »
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1901 · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1904 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1905 · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1906 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1908 · Poglej več »
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1909 · Poglej več »
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1911 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1912 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 1916 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1917 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1918 · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1919 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1923 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 1925 · Poglej več »
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1926 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1929 · Poglej več »
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1934 · Poglej več »
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1936 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1940 · Poglej več »
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 1942 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 1944 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1945 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1947 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1951 · Poglej več »
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 1953 · Poglej več »
1954
1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 26. oktober in 1954 · Poglej več »
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 1955 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1957 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 26. oktober in 1958 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1967 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1972 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 1976 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1980 · Poglej več »
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 1983 · Poglej več »
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1984 · Poglej več »
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1985 · Poglej več »
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 26. oktober in 1989 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 1991 · Poglej več »
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 1994 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 1996 · Poglej več »
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 2000 · Poglej več »
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 2002 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 2005 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: 26. oktober in 2007 · Poglej več »
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Novo!!: 26. oktober in 2008 · Poglej več »
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 26. oktober in 2013 · Poglej več »
2016
2016 (MMXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 26. oktober in 2016 · Poglej več »
847
847 (DCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 26. oktober in 847 · Poglej več »
899
899 (DCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 26. oktober in 899 · Poglej več »
901
901 (CMI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 26. oktober in 901 · Poglej več »
