Kazalo
114 odnosi: Abisalna ravnina, Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom), Aluvialna ravnica, Antiklinala, Arhaik, Arthur Bruce McDonald, Astronavtika, Biosfera, Caltanissetta (pokrajina), Daljnogled, Dež, Deber, Degradacija tal, Delta v, Dust Bowl, Eluvij, Epicenter, Evdoks, Fanerozoik, Fizična geografija, Galilejeva spirala, Gaussova gravitacijska konstanta, Geocentrični koordinatni čas, Geodetka, Geodezija, Geografija, Geografija Združenih držav Amerike, Geografski koordinatni sistem, Geomorfologija, Gibanje Zemlje, Gora, Gravitacijsko polje, Grič, Hipocenter, Hodograf, Hrib, Italijanska renesansa, Izsev, Joseph Fourier, Jurij Nikolajevič Arcutanov, Kopno, Kozmični žarki, Kozorogov povratnik, Kraška jama, Kroženje zraka, Loránd Eötvös, Luna, Mali princ (luna), Marijanski jarek, Matematična geografija, ... Razširi indeks (64 več) »
Abisalna ravnina
Abisalna ravnina je ravno ali zelo položno območje na dnu oceanske kotline.
Poglej Zemeljsko površje in Abisalna ravnina
Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)
Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom, * 16. april (4. april, ruski koledar) 1867, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 23. november 1939, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Zemeljsko površje in Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)
Aluvialna ravnica
Poplavna ravnica znotraj aluvialne ravnice reke Waimakariri, Nova Zelandija. Aluvialna ravnica je večinoma ravna reliefna oblika, ki nastane z dolgotrajnim odlaganjem sedimenta ene ali več rek, ki prihajajo iz visokogorskih območij.
Poglej Zemeljsko površje in Aluvialna ravnica
Antiklinala
Antiklinala in sinklinala Antiklinala je izbočena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra spuščajo.
Poglej Zemeljsko površje in Antiklinala
Arhaik
Arhaik (nekoč imenovan arheozoik) je geološki eon pred proterozoikom.
Poglej Zemeljsko površje in Arhaik
Arthur Bruce McDonald
Arthur Bruce »Art« McDonald, OC, OOnt, FRS, FRSC, kanadski astrofizik, * 29. avgust 1943, Sydney, Nova Škotska, Kanada.
Poglej Zemeljsko površje in Arthur Bruce McDonald
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Poglej Zemeljsko površje in Astronavtika
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Zemeljsko površje in Biosfera
Caltanissetta (pokrajina)
Pokrajina Caltanissetta (v italijanskem izvirniku Provincia di Caltanissetta), je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija.
Poglej Zemeljsko površje in Caltanissetta (pokrajina)
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Zemeljsko površje in Daljnogled
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Zemeljsko površje in Dež
Deber
Deber je lahko.
Poglej Zemeljsko površje in Deber
Degradacija tal
Erozija tal onesnaženost tal na opuščeni plinarni Degradacija tal je degenerativen, nepovraten proces, ki ga pogosto povzroči človek ali njegove dejavnosti.
Poglej Zemeljsko površje in Degradacija tal
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Poglej Zemeljsko površje in Delta v
Dust Bowl
Peščeni vihar pri kraju Stratford v Texasu leta 1935 Dust Bowl (tudi Dirty Thirties; slovensko Prašna skleda) je bila serija peščenih viharjev v osrednjih deželah Združenih držav Amerike, ki jih je povzročila dolgotrajna suša in neprimerni načini obdelovanja zemlje v kmetijstvu.
Poglej Zemeljsko površje in Dust Bowl
Eluvij
Eluvij ali preperelina (tudi preperina) je preperela kamnina, ki leži na mestu nastanka.
Poglej Zemeljsko površje in Eluvij
Epicenter
leži neposredno nad žariščem potresa. Epicénter ali (tudi nadžaríšče) je točka na zemeljskem površju, ki leži točno nad žariščem ali hipocentrom potresa.
Poglej Zemeljsko površje in Epicenter
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Zemeljsko površje in Evdoks
Fanerozoik
biotske raznolikosti od začetka fanerozoika dalje ter večja izumrtja Fanerozóik je najmlajši in trenutno potekajoč eon v Zemljini zgodovini.
Poglej Zemeljsko površje in Fanerozoik
Fizična geografija
Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.
Poglej Zemeljsko površje in Fizična geografija
Galilejeva spirala
Galilejeva spirala ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo: Enačba Galilejeve spirale se lahko posploši v obliko: Obratno Galilejevo spiralo pa se definira kot: kadar je a.
Poglej Zemeljsko površje in Galilejeva spirala
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Poglej Zemeljsko površje in Gaussova gravitacijska konstanta
Geocentrični koordinatni čas
Geocentrični koordinatni čas (oznaka TCG iz angleškega izraza Geocentric Coordinate Time) je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov.
Poglej Zemeljsko površje in Geocentrični koordinatni čas
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Poglej Zemeljsko površje in Geodetka
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Zemeljsko površje in Geodezija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Zemeljsko površje in Geografija
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Poglej Zemeljsko površje in Geografija Združenih držav Amerike
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Zemeljsko površje in Geografski koordinatni sistem
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Zemeljsko površje in Geomorfologija
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Zemeljsko površje in Gibanje Zemlje
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Zemeljsko površje in Gora
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Zemeljsko površje in Gravitacijsko polje
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Poglej Zemeljsko površje in Grič
Hipocenter
Hipocenter oz. fokus in epicenter Hipocenter (iz grškega υπόκεντρον, dobesedno pod središčem), je žarišče (fokus) potresa, kjer se sprosti energija, shranjena kot relativni raztezek (oz. kompresija) kamnin.
Poglej Zemeljsko površje in Hipocenter
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Poglej Zemeljsko površje in Hodograf
Hrib
Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.
Poglej Zemeljsko površje in Hrib
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Zemeljsko površje in Italijanska renesansa
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Zemeljsko površje in Izsev
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Zemeljsko površje in Joseph Fourier
Jurij Nikolajevič Arcutanov
Jurij Nikolajevič Arcutanov, ruski inženir, * 1929, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija), † 1. januar 2019, Sankt Peterburg.
Poglej Zemeljsko površje in Jurij Nikolajevič Arcutanov
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Zemeljsko površje in Kopno
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Zemeljsko površje in Kozmični žarki
Kozorogov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" (ali 23.43641°) južno od ekvatorja.
Poglej Zemeljsko površje in Kozorogov povratnik
Kraška jama
Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.
Poglej Zemeljsko površje in Kraška jama
Kroženje zraka
Adiabatno kroženje zraka Kroženje zraka je osnovni proces v ozračju, ki ga povzroča sonce.
Poglej Zemeljsko površje in Kroženje zraka
Loránd Eötvös
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
Poglej Zemeljsko površje in Loránd Eötvös
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Zemeljsko površje in Luna
Mali princ (luna)
(45) Evgenija I Mali princ je asteroidna luna, ki kroži okrog velikega asteroida 45 Evgenija.
Poglej Zemeljsko površje in Mali princ (luna)
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Poglej Zemeljsko površje in Marijanski jarek
Matematična geografija
Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.
Poglej Zemeljsko površje in Matematična geografija
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Zemeljsko površje in Metamorfne kamnine
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Zemeljsko površje in Meteorit
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Zemeljsko površje in Meteorologija
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Zemeljsko površje in Meter
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Zemeljsko površje in Milutin Milanković
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Poglej Zemeljsko površje in Mion
Naplavnina
Aljaski Aluvialna ravnina v državnem parku Red Rock Canyon (Kalifornija) Naplavnina (tudi aluvij, iz latinskega alluvius oz. alluere, »umivati se«) je rahla glina, mulj, pesek ali prod, ki ga je tekoča voda odložila v strugi potoka, na poplavni ravnici, v aluvialnem stožcu, na plaži ali na podobnih lokacijah.
Poglej Zemeljsko površje in Naplavnina
Narodni park Etoša
Narodni park Etoša je narodni park na severozahodu Namibije.
Poglej Zemeljsko površje in Narodni park Etoša
NASA World Wind
NASA World Wind je odprtokodno kartografsko orodje – virtualni globus, ki ga razvija ameriška vesoljska agencija NASA.
Poglej Zemeljsko površje in NASA World Wind
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Zemeljsko površje in Naseljivi planet
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Zemeljsko površje in Navidezna lega Sonca
Navigacija
Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.
Poglej Zemeljsko površje in Navigacija
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Zemeljsko površje in Nebesna mehanika
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Zemeljsko površje in Nebo
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Zemeljsko površje in Oblika Zemlje
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Poglej Zemeljsko površje in Oceanski tok
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Zemeljsko površje in Ognjenik
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej Zemeljsko površje in Okultacija
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Poglej Zemeljsko površje in Opazovalni sistem
Optična globina
Optična globina je merilo za prosojnost (transparentnost).
Poglej Zemeljsko površje in Optična globina
Ozemlje
Ozemlje je izraz za večje ali manjše geografsko območje.
Poglej Zemeljsko površje in Ozemlje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Zemeljsko površje in Ozračje
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Poglej Zemeljsko površje in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Pasat
Pasati so prevladujoči vetrovi v tropih, ki pihajo blizu površja.
Poglej Zemeljsko površje in Pasat
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Zemeljsko površje in Posidonij
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Zemeljsko površje in Potencialna energija
Površina (razločitev)
Površína označuje enega od naslednjih pojmov.
Poglej Zemeljsko površje in Površina (razločitev)
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Poglej Zemeljsko površje in Površinska težnost
Preperevanje
Islandiji Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin.
Poglej Zemeljsko površje in Preperevanje
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Zemeljsko površje in Ptolemaj
Raketa nosilka
Sojuz TMA-5 med izstrelitvijo Raketa nosilka oz.
Poglej Zemeljsko površje in Raketa nosilka
Rakov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.
Poglej Zemeljsko površje in Rakov povratnik
Razvrstitev galaksij
Razvrstitev galaksij je razvrstitev galaksij v skupine glede na njihove sorodne vidne značilnosti.
Poglej Zemeljsko površje in Razvrstitev galaksij
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Zemeljsko površje in Reka
Seš
Séš, lokalno primorsko seš ali seša, je vrsta stoječega valovanja v zaprtem ali deloma zaprtem površinskem vodnem telesu.
Poglej Zemeljsko površje in Seš
Severni tečajnik
izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.
Poglej Zemeljsko površje in Severni tečajnik
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Zemeljsko površje in Sferna trigonometrija
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Poglej Zemeljsko površje in Sferni koordinatni sistem
Sinklinala
Sinklinala in antiklinala Sinklinala Sinklinala je ugreznjena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra vzdigujejo.
Poglej Zemeljsko površje in Sinklinala
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Zemeljsko površje in Skalarni potencial
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Zemeljsko površje in Skorja (geologija)
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Zemeljsko površje in Sočasno vrtenje
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Poglej Zemeljsko površje in Sončev dan
Sondirna raketa
Izstrelitev kanadske sondažne rakete Black Brant Sondirna ali raziskovalna raketa je raketa, razvita za podorbitalne polete, ki nosi merilne instrumente za preučevanje zgornjih plasti ozračja ali znanstvene poskuse.
Poglej Zemeljsko površje in Sondirna raketa
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Zemeljsko površje in Spekter elektromagnetnega valovanja
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Zemeljsko površje in Stefan-Boltzmannov zakon
Struvejev geodetski lok
Struvejev geodetski lok je veriga triangulacijskih točk, ki se razteza od Hammerfesta na severu Norveške do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu Ukrajine, v razdalji 2821,9 km.
Poglej Zemeljsko površje in Struvejev geodetski lok
Tajga
zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.
Poglej Zemeljsko površje in Tajga
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Poglej Zemeljsko površje in Teža
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Zemeljsko površje in Težni pospešek
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Zemeljsko površje in Telesto (luna)
Toplogredni plin
Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.
Poglej Zemeljsko površje in Toplogredni plin
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Zemeljsko površje in Topografija
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnosti, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja.
Poglej Zemeljsko površje in Trajnostni razvoj
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Poglej Zemeljsko površje in Troposfera
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Zemeljsko površje in Veliki krog
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Poglej Zemeljsko površje in Vesoljski observatorij
Vesoljski polet
Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.
Poglej Zemeljsko površje in Vesoljski polet
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Zemeljsko površje in Vesoljski prostor
Vroča točka
Pomembnejše vroče točke Vroče točke so območja na Zemeljskem površju, ki predstavljajo območja velike ognjeniške aktivnosti.
Poglej Zemeljsko površje in Vroča točka
Vulkanski asteroid
Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).
Poglej Zemeljsko površje in Vulkanski asteroid
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Zemeljsko površje in Združene države Amerike
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Poglej Zemeljsko površje in Zemeljski čas
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Zemeljsko površje in Zemlja
Prav tako znan kot Zemljino površje.