Kazalo
34 odnosi: Arhitektura Ukrajine, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Černigov, Bitka pri Beresteczku, Bogdan Hmelnicki, Dmitro Višnevecki, Dolga turška vojna, Donbas, Drugo obleganje Dunaja, Fetih I. Geraj, Gazi II. Geraj, Gorlivka, Grad Palanok, Grigorij Potemkin, Hadjaški sporazum, Horticja, Ivan Vihovski, Kališki statut, Kurin, Lugansk, Marjinka, Nikolaj Ivanovič Kostomarov, Nova Rusija, Obdobje težav, Pilip Orlik, Poljsko-ruska vojna (1605–1618), Prokopij Petrovič Ljapunov, Seznam invazij in okupacij Ukrajine, Tisočletje Rusije, Trdnjava Tighina, Ustava Pilipa Orlika, Velika severna vojna, Vrhovna rada, Zgodovina Ukrajine.
Arhitektura Ukrajine
Kijevu, v veliki meri rekonstruirana, okrog leta 1100 Ukrajinska arhitektura ima začetne korenine v vzhodnoslovanski državi Kijevska Rusija.
Poglej Zaporoški kozaki in Arhitektura Ukrajine
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Zaporoški kozaki in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Zaporoški kozaki in Černigov
Bitka pri Beresteczku
Bitka pri Beresteczku (Bitwa pod Beresteczkiem; Берестецька битва) leta 1651 je največja kopenska bitka v 17. stoletju, kjer je poljska vojska na čelu s kraljem Janom Kazimirom Waso premagala kozaško in tatarsko vojsko v treh dneh.
Poglej Zaporoški kozaki in Bitka pri Beresteczku
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Zaporoški kozaki in Bogdan Hmelnicki
Dmitro Višnevecki
Dmitro Ivanovič Višnevecki (ukrajinsko Дмитро Іванович Вишневе́цький, rusko Дмитрий Иванович Вишневе́цкий, poljsko Dymitr Wiśniowiecki) je bil hetman Zaporoških kozakov, * 1516, Višnivec, † 1563, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Zaporoški kozaki in Dmitro Višnevecki
Dolga turška vojna
Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva Kategorija:Vojne Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Zaporoški kozaki in Dolga turška vojna
Donbas
UkrajiniDonbas (Донба́с, Donbas,; Донба́сс, Donbass) je zgodovinska, kulturna in gospodarska regija na jugovzhodu Ukrajine.
Poglej Zaporoški kozaki in Donbas
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Zaporoški kozaki in Drugo obleganje Dunaja
Fetih I. Geraj
Fetih I. Geraj (turško I. Fetih Giray) je leta 1596–1597 zelo malo časa vladal kot kan tatarskega Krimskega kanata, * okoli 1558, † 1597.
Poglej Zaporoški kozaki in Fetih I. Geraj
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Poglej Zaporoški kozaki in Gazi II. Geraj
Gorlivka
Górlivka je mesto v pokrajini Donbas na vzhodu Ukrajine, okoli 40 kilometrov severovzhodno od Donecka.
Poglej Zaporoški kozaki in Gorlivka
Grad Palanok
Grad Palanok ali grad Mukačevo je zgodovinski grad v mestu Mukačevo v zahodni ukrajinski Zakarpatski oblasti.
Poglej Zaporoški kozaki in Grad Palanok
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Zaporoški kozaki in Grigorij Potemkin
Hadjaški sporazum
Hadjaški sporazum (poljsko ugoda hadziacka, ukrajinsko гадяцький договір, gadjackij dogovir) je bil sporazum, ki so ga 16.
Poglej Zaporoški kozaki in Hadjaški sporazum
Horticja
Horticja je največji otok na reki Dneper, dolg 12,5 km in širok do 2,5 km.
Poglej Zaporoški kozaki in Horticja
Ivan Vihovski
Ivan Vihovski (ukrajinsko Іван Виговський, Ivan Vigovskij, poljsko Iwan/Jan Wyhowski) je bil med rusko-poljsko vojno (1654–1667) od leta 1657 do 1659 hetman Zaporoških kozakov, * neznano, Vyhiv, Republika obeh narodov, † 16. marec 1664, Korsun-Ševčenkivski, Kozaški hetmanat.
Poglej Zaporoški kozaki in Ivan Vihovski
Kališki statut
Arthur Szyk (1927): Naslovnica ''Kališkega statuta'' Splošna listina judovskih svoboščin, znana kot Kališki statut (poljsko Statut kaliski) in Kališki privilegij, je bila listina, ki je v srednjem veku Judom na Poljskem podelila posebno zaščito in pozitivno diskriminacijo, ko so bili preganjani v zahodni Evropi.
Poglej Zaporoški kozaki in Kališki statut
Kurin
Kurin (ukrajinsko курінь, kurin) je kozaški vojaški izraz.
Poglej Zaporoški kozaki in Kurin
Lugansk
Lugansk (nekdaj Vorošilovgrad) je mesto v pokrajini Donbas na vzhodu Ukrajine.
Poglej Zaporoški kozaki in Lugansk
Marjinka
Marjinka (rusko Марьинка) je mesto v Pokrovskem rajonu v Donecki oblasti v vzhodni Ukrajini.
Poglej Zaporoški kozaki in Marjinka
Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nikolaj Ivanovič Kostomarov, rusko-ukrajinski zgodovinar, pisatelj, pesnik in publicist, * 16. maj 1817, sloboda Jurasovka, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 19. april 1885, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Zaporoški kozaki in Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Poglej Zaporoški kozaki in Nova Rusija
Obdobje težav
Sigismundu III. Vasa Obdobje težav (rusko Смутное время, Smutnoje vremja, poslovenjeno žalostni čas) ali smuta (rusko смута, smuta, dobesedno zadrega) je bilo obdobje politične krize v Ruskem carstvu, ki se je začelo s smrtjo zadnjega Rurikida, carja Fjodorja I. Ivanoviča leta 1589, in končalo leta 1613 s prihodom Mihaela I.
Poglej Zaporoški kozaki in Obdobje težav
Pilip Orlik
Pilip Stepanovič Orlik je bil staršina Zaporoških kozakov, hetman Ukrajine v izgnanstvu, diplomat, tajnik in zaupni sodelavec Ivana Mazepe in avtor prve ustave v Evropi, * 11. oktober 1672, Kosuta, Republika obeh narodov (zdaj Rajon Vilejka, Belorusija), † 26. maj 1742, Jassi, Kneževina Moldavija (zdaj Iaşi, Romunija).
Poglej Zaporoški kozaki in Pilip Orlik
Poljsko-ruska vojna (1605–1618)
Poljsko-moskovska vojna 1605–1618, znana tudi kot poljsko-moskovska vojna ali Dimitrijada, je bil spopad med Ruskim carstvom in poljsko-litovsko Republiko obeh narodov, kateri so se pridružili Zaporoški kozaki.
Poglej Zaporoški kozaki in Poljsko-ruska vojna (1605–1618)
Prokopij Petrovič Ljapunov
Prokopij Petrovič Ljapunov (rusko Прокопий Петрович Ляпунов) je bil prominenten ruski plemič (rusko dvorjan), domnevno iz rodbine Rurikidov, in vojvoda (vojaški poveljnik), ki je konec 1590.
Poglej Zaporoški kozaki in Prokopij Petrovič Ljapunov
Seznam invazij in okupacij Ukrajine
Ozemlje današnje Ukrajine je bilo v svoji zgodovini večkrat napadeno ali okupirano.
Poglej Zaporoški kozaki in Seznam invazij in okupacij Ukrajine
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Poglej Zaporoški kozaki in Tisočletje Rusije
Trdnjava Tighina
Trdnjava Tighina (romunsko Cetatea Tighina), turki so jo preimenovali v Trdnjava Bender ((rusko Бенде́рская крепость, Bendérskaja krepos, turško Bender kalesi) je trdnjava iz 15. stoletja na desnem bregu reke Dnester v Benderju v Moldaviji, zgrajena iz zemlje in lesa v času vladavine princa Štefana Velikega.
Poglej Zaporoški kozaki in Trdnjava Tighina
Ustava Pilipa Orlika
Prva stran Benderske ustave; ta izvod, napisan v latinščini, ja napisal verjetno Pilip Orlik; izvirnik je shranjen v Nacionalnem arhivu Švedske Ustava Pilipa Orlika (ukrajinsko Конституція Пилипа Орлика, Konstitucija Pilipa Orlika) ali Sporazumi in ustavne pravice in svoboščine Zaporoške vojske (ukrajinsko Пакти і Конституції прав і вольностей Війська Запорозького, Pakti i Konstitucii Prav i Volnostei Vijska Zaporozkoho, latinsko Pacta et Constitutiones Legum Libertatumque Exercitus Zaporoviensis) je ustavni dokument iz leta 1710, ki ga je napisal hetman ukrajinskih kozakov Pilip Orlik.
Poglej Zaporoški kozaki in Ustava Pilipa Orlika
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Zaporoški kozaki in Velika severna vojna
Vrhovna rada
Vrhovna rada Ukrajine (ukrajinska okrajšava ВРУ), pogosto le Vrhovna rada ali samo Rada, je enodomni parlament Ukrajine.
Poglej Zaporoški kozaki in Vrhovna rada
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Zaporoški kozaki in Zgodovina Ukrajine
Prav tako znan kot Kozaška vojska, Zaporoška kozaška vojska, Zaporožci.