Odpri v Google MapsKazalo
218 odnosi: Ahmed III., Akkermanska konvencija, Alba Iulia, Aleksander I. Moldavski, Aleksander I. Ruski, Aleksander II. Gika, Aleksander II. Ruski, Aleksander Sucu, Antonie din Popești, Athanasios Christopoulos, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Šišman I., Štefan III. Moldavski, Švitrigaila, Četrta križarska vojna, Črnovice, Bacău, Bajazid I., Banatski Bolgari, Basarab I. Vlaški, Basarab III. Vlaški, Bazilika (top), Beograjski mir, Besarabija, Bitka na Kosovskem polju (1448), Bitka na Rovinah, Bitka na Zlatici, Bitka pri mestu Vaslui, Bitka pri Posadi, Bitka pri Varni, Bitka pri Velbaždu, Bogdan Hmelnicki, Bogdan I. Moldavski, Brankovanski slog, Bukareški mirovni sporazum (1812), Bukarešta, Câmpulung, Cezar (naslov), Curtea de Argeș, Dan I. Vlaški, Delitve Poljske, Dolga turška vojna, Drakula, Drobeta-Turnu Severin, Drugo bolgarsko cesarstvo, Drugo obleganje Dunaja, Dukas, Fanarioti, Fetih I. Geraj, ... Razširi indeks (168 več) »
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Ahmed III.
Akkermanska konvencija
Akkermanska konvencija, podpisana 25.
Poglej Vlaška in Akkermanska konvencija
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Vlaška in Alba Iulia
Aleksander I. Moldavski
Aleksander I. Moldavski ali Aleksander Dobri (romunsko Alexandru cel Bun), knez Moldavije, † 1. januar 1432.
Poglej Vlaška in Aleksander I. Moldavski
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Vlaška in Aleksander I. Ruski
Aleksander II. Gika
Aleksander II.
Poglej Vlaška in Aleksander II. Gika
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Poglej Vlaška in Aleksander II. Ruski
Aleksander Sucu
Aleksander Sucu (romunsko Alexandru Suțu, grško, Aléxandros Soútzos) je bil fanariotski Grk, ki je bil od 10.
Poglej Vlaška in Aleksander Sucu
Antonie din Popești
Antonie din Popești je bil od marca 1669 do marca 1672 knez Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Poglej Vlaška in Antonie din Popești
Athanasios Christopoulos
Athanasios Christopoulos, grški pesnik, * 1772, Kastoria, † 1847.
Poglej Vlaška in Athanasios Christopoulos
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Vlaška in Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Vlaška in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Šišman I.
Šišman I. Vidinski (bolgarsko Шишман I, Šišman I) je bil bolgarski plemič (bojar) in v poznem 13.
Poglej Vlaška in Šišman I.
Štefan III. Moldavski
Štefan III.
Poglej Vlaška in Štefan III. Moldavski
Švitrigaila
Švitrigaila, včasih tudi Svidrigiello (litovsko Švitrigaila) je bil od leta 1430 do 1432 veliki vojvoda Litve, * pred 1370, † 10. februar 1452.
Poglej Vlaška in Švitrigaila
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Vlaška in Četrta križarska vojna
Črnovice
Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.
Poglej Vlaška in Črnovice
Bacău
Bacău (romunska izgovarjava, nemško Barchau, madžarsko Bákó) je glavno mesto okrožja Bacău v Romuniji.
Poglej Vlaška in Bacău
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Poglej Vlaška in Bajazid I.
Banatski Bolgari
Novo zavezp v banatskobolgarščino. Banatski Bolgari (Palćene ali Banátsći balgare, madžarsko Bánáti bolgárok, Bánsági bolgárok, bolgarsko банатски българи, romunsko Bulgari bănăţeni) so južnoslovanska etnična skupina v Banatu, ki je na Ogrsko (Madžarsko) prišla v 18.
Poglej Vlaška in Banatski Bolgari
Basarab I. Vlaški
Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.
Poglej Vlaška in Basarab I. Vlaški
Basarab III. Vlaški
Basarab III. ali Basarab Starejši (romunsko Basarab Laiotă cel Bătrân) je bil vlaški knez (domnitor), ki je z več prekinitvami vladal od leta 1473 do 1477, * ni znano, † 1480.
Poglej Vlaška in Basarab III. Vlaški
Bazilika (top)
Dardanelski top, kopija Bazilike, izdelan leta 1464 Bazilika ali Osmanski top, bombarda velikega kalibra, ki so jo za Osmansko cesarstvo izdelali vlaški topovski inženir Orban, Saruca Usta in arhitekt Muslihidin Usta v času, ko so bili topovi še nekaj novega.
Poglej Vlaška in Bazilika (top)
Beograjski mir
Beograjski mir ali Beograjski sporazum je bil mirovni sporazum, ki sta ga 18. septembra 1739 v Beogradu podpisali Habsburška monarhija in Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Beograjski mir
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Vlaška in Besarabija
Bitka na Kosovskem polju (1448)
Druga bitka na Kosovskem polju (madžarsko második rigómezei csata, turško İkinci Kosova Savaşı) 17.-20.
Poglej Vlaška in Bitka na Kosovskem polju (1448)
Bitka na Rovinah
|combatant1.
Poglej Vlaška in Bitka na Rovinah
Bitka na Zlatici
Bitka na Zlatici e bila bitka, ki je potekala 12. decembra 1443 med Osmanskim cesarstvom in ogrsko-srbsko križarsko vojsko na prelazu Zlatica (bolgarsko Златишки проход, turško Izladi Derbendi) na Stari planini, ki se je končala s prepričljivo zmago Osmanov.
Poglej Vlaška in Bitka na Zlatici
Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri mestu Vaslui ali bitka pri Podul Înalt (Visokem mostu), 10. januarja 1475, med moldavskim knezom Štefanom Velikim in rumelijskim beglerbegom Hadân Suleiman pašo, pri Podul Înalt (Visokem mostu) v bližini mesta Vaslui v kneževini Moldaviji.
Poglej Vlaška in Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri Posadi
Bitka pri Posadi je bila bitka med vojvodo Basarabom I. Vlaškim in ogrskim kraljem Karlom I., ki je trajala od 9.–12.
Poglej Vlaška in Bitka pri Posadi
Bitka pri Varni
Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.
Poglej Vlaška in Bitka pri Varni
Bitka pri Velbaždu
Bitka pri Velbaždu (bolgarsko битка при Велбъжд, bitka pri Velbžd, srbsko Битка код Велбужда, bitka kod Velbužda) je bila bitka med bolgarsko in srbsko vojsko 28. julija 1330 v okolici Velbažda, sedanjega Kjustendila, v zahodni Bolgariji.
Poglej Vlaška in Bitka pri Velbaždu
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Vlaška in Bogdan Hmelnicki
Bogdan I. Moldavski
Bogdan I. Moldavski ali Bogdan Ustanovitelj (romunsko Bogdan I ali Bogdan Întemeietorul) je bil prvi neodvisni vladar (vojvoda) Moldavije, ki je vladal od leta 1363 do 1367, * 1306, † 1367, Rădăuţi.
Poglej Vlaška in Bogdan I. Moldavski
Brankovanski slog
Brankovanski slog (romunsko artă brâncovenească), znan tudi kot vlaška renesansa ali romunska renesansa, je umetniški in arhitekturni slog, ki se je razvil med vladanjem kneza Constantina Brâncoveanuja v poznem 17.
Poglej Vlaška in Brankovanski slog
Bukareški mirovni sporazum (1812)
Bukareški mirovni sporazum (rusko Бухарестский мирный договор (1812), turško Bükreş Antlaşması (1812)) je bil sporazum med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, podpisan 28.
Poglej Vlaška in Bukareški mirovni sporazum (1812)
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Vlaška in Bukarešta
Câmpulung
Câmpulung, Cîmpulung (izg.) ali Câmpulung Muscel je mesto v okrožju Argeș, Muntenija, Romunija.
Poglej Vlaška in Câmpulung
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Vlaška in Cezar (naslov)
Curtea de Argeș
Curtea de Argeș (izg. ˌkurte̯a de ˈard͡ʒeʃ) je mesto v Romuniji na desnem bregu reke Argeș, ki izvira v južnih Karpatih (pogorje Făgăraş), in ob železniški progi, ki povezuje Pitești in prelaz Turnu Roșu.
Poglej Vlaška in Curtea de Argeș
Dan I. Vlaški
Dan I. (romunsko Dan I) je bil sin Raduja I.,Czamańska, Ilona (1996).
Poglej Vlaška in Dan I. Vlaški
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Vlaška in Delitve Poljske
Dolga turška vojna
Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva Kategorija:Vojne Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vlaška in Dolga turška vojna
Drakula
Drákula je izmišljena oseba, najbolj slaven vampir.
Poglej Vlaška in Drakula
Drobeta-Turnu Severin
Drobeta-Turnu Severin (latinsko Drobeta, staroslovansko Siverin) je mesto na levem bregu Donave ob izhodu iz Železnih vrat v okraju (județul) Mehedinți, Oltenija, Romunija.
Poglej Vlaška in Drobeta-Turnu Severin
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Vlaška in Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Vlaška in Drugo obleganje Dunaja
Dukas
Dukas (grško, Dúkas, ženski spol, Dukaina, mn., Dukai iz latinskega dux, vodja, general) je priimek bizantinske grške plemiške rodbine, iz katere je v obdobju od 9.
Poglej Vlaška in Dukas
Fanarioti
Fanarioti so bili v Osmanskem imperiju po večini grško govoreči prebivalci mestne četrti Carigrada, ki se je imenovala Fanar.
Poglej Vlaška in Fanarioti
Fetih I. Geraj
Fetih I. Geraj (turško I. Fetih Giray) je leta 1596–1597 zelo malo časa vladal kot kan tatarskega Krimskega kanata, * okoli 1558, † 1597.
Poglej Vlaška in Fetih I. Geraj
Filikí Etería
Filikí Eteria, Prijateljsko društvo, Društvo prijateljev, Društvo tovarišev ali pa Heterija prijateljev je bilo ustanovljeno leta 1814 v Odesi.
Poglej Vlaška in Filikí Etería
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Vlaška in Gabriel Bethlen
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Vlaška in Galija
Geografija Romunije
Z 238.400 kvadratnimi kilometri je Romunija dvanajsta največja država v Evropi.
Poglej Vlaška in Geografija Romunije
Grad Bran
Grad Bran (romunsko Castelul Bran, nemško Törzburg, madžarsko Törcsvár) stoji v bližini kraja Bran in v neposredni bližini Brașova, je narodni spomenik in znamenitost v Romuniji.
Poglej Vlaška in Grad Bran
Grad Peleș
Grad Peleș (romunsko Castelul Peleș, izgovarjava) je neorenesančni grad v Karpatih v bližini mesta Sinaia v okrožju Prahova v Romuniji na srednjeveški poti, ki povezuje Transilvanijo in Vlaško, zgrajen med letoma 1873 in 1914.
Poglej Vlaška in Grad Peleș
Gregor I. Gika
Gregor I. Gika (romunsko Grigore I Ghica) je bil od septembra 1660 do decembra 1664 in od marca 1672 do novembra 1673 vlaški knez, * 1628, † 1675.
Poglej Vlaška in Gregor I. Gika
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Vlaška in Habsburška monarhija
Hunyadi
Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije.
Poglej Vlaška in Hunyadi
Iași
Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.
Poglej Vlaška in Iași
Ivan Šišman
Ivan Šišman (bolgarsko: Иван Шишман), cesar (car) tǎrnovskega dela Drugega bolgarskega cesarstva (1371–1395), * 1350 ali 1351, 3. junij 1395 (usmrčen).
Poglej Vlaška in Ivan Šišman
Jazigi
Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.
Poglej Vlaška in Jazigi
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.
Poglej Vlaška in János Hunyadi
Jurij Duka
Jurij Duka (romunsko Gheorghe Duca, grško) je bil od septembra 1665 do januarja 1684 trikrat knez Moldavije in od leta 1673 do novembra 1678 knez Vlaške, * ni znano, † 1685.
Poglej Vlaška in Jurij Duka
Jurij Gika
Jurij Gika (romunsko Gheorghe Ghika, albansko Gjergj Gjika), ustanovitelj dinastije Gika, je bil leta 1658–1659 knez Moldavije in leta 1659–1660 knez Vlaške, * 3. marec 1600, Köprülü, Rumelija, Osmansko cesarstvo, † 2. november 1664.
Poglej Vlaška in Jurij Gika
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Vlaška in Karel I. Ogrski
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Vlaška in Kneževina Moldavija
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Vlaška in Kneževina Transilvanija
Konstanca, Romunija
Konstanca je mesto in pristanišče ob Črnem morju v Romuniji.
Poglej Vlaška in Konstanca, Romunija
Konstantin Dragaš Dejanović
Konstantin Dragaš Dejanović (srbsko Константин Дејановић) je bil srbski plemič, ki je v drugi polovici 14.
Poglej Vlaška in Konstantin Dragaš Dejanović
Konstantin Șerban
Konstantin Şerban je bil od leta 1654 do 1658 knez Vlaške in leta 1659 in 1661 knez Moldavije, * ni znano, † 1682, Poljska.
Poglej Vlaška in Konstantin Șerban
Konstantin Ipsilanti
Konstantin Ipsilanti (romunsko Constantin Ipsilanti, grško, Konstantínos Ypsilantis) je bil sin Aleksandra Ipsilantija iz vplivne fanariotske družine, veliki dragoman Porte (1796-1799), gospodar (knez) Moldavije (1799–1802) in Vlaške (1802-1806), * 1760, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 24.
Poglej Vlaška in Konstantin Ipsilanti
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Vlaška in Konstantinopelsko obzidje
Kozaški hetmanat
Zaporoški hetmanat (ukrajinsko Гетьманщина, Hetmanščina, rusko Гетманщина, Hetmanščina), Zaporoška republika ali Kozaška republika (ukrajinsko Військо Запорозьке, Zaporoška vojska) je bila ukrajinska kozaška republika, ki je nastala leta 1649 na ozemlju sedanje Ukrajine in manjšem delu zahodne Ruske federacije.
Poglej Vlaška in Kozaški hetmanat
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Vlaška in Kraljevič Marko
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Vlaška in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Križarski pohod na Varno
Križarski pohod na Varno je bil neuspešen vojaški pohod več evropskih monarhov, katerega cilj je bil zaustavitev prodiranja Osmanskega cesarstva v Evropo, predvsem na Balkan.
Poglej Vlaška in Križarski pohod na Varno
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Vlaška in Krimska vojna
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Vlaška in Kučukkajnarški mir
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Vlaška in Kumani
Kumanija
Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.
Poglej Vlaška in Kumanija
Laonik Halkokondil
Laonik Halkokondil, grški zgodovinar, * 1423, Atene, † 1490.
Poglej Vlaška in Laonik Halkokondil
Ljubljanski kongres
Parada med Ljubljanskim kongresom Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse.
Poglej Vlaška in Ljubljanski kongres
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Poglej Vlaška in Logotet
Louis Alexandre Andrault de Langéron
Grof Louis Alexandre Andrault de Langéron (Александр Фёдорович Ланжерон), ruski general, * 1763, † 1831.
Poglej Vlaška in Louis Alexandre Andrault de Langéron
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Vlaška in Ludvik I. Ogrski
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Poglej Vlaška in Makedonci
Matej Basarab
Matej Basarab (romunsko Matei Basarab) je bil od leta 1632 do 1654 vlaški knez, * 1580, Brâncoveni, Oltenija, † 9. april 1654, Târgoviște.
Poglej Vlaška in Matej Basarab
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Vlaška in Matija Korvin
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Vlaška in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Mehmed Paša Sokolović
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Vlaška in Meniška skupnost na gori Atos
Mihael Hrabri
Mihael Hrabri (ali) je bil knez Vlaške (1593–1601) in Moldavije (1600) in de facto vladar Transilvanije (1599–1600), * 1558, Târgul de Floci, Vlaška, † 9. avgust 1601, Câmpia Turzii, Transilvanija.
Poglej Vlaška in Mihael Hrabri
Mihail Dmitrijevič Gorčakov
Mihail Dmitrijevič Gorčakov (rusko Михаи́л Дми́триевич Горчако́в, poljsko Michaił Dymitrowicz Gorczakow) je bil ruski topniški general iz družine Gorčakov, ki je poveljeval ruskim silam v zadnjih fazah krimske vojne, in bil kasneje od leta 1856 do svoje smrti namestnik (podkralj) Kraljevine Poljske, * 28 januar/8.
Poglej Vlaška in Mihail Dmitrijevič Gorčakov
Mihnea I. Vlaški
Mihnea I. (romunsko Mihnea cel Rău, v prevodu Krivični/Slabi/Zlobni) je bil od leta 1508 do 1509 vojvoda (ali knez) Vlaške, ki je na tem položaju zamenjal svojega bratranca Raduja IV. Velikega, * okrog 1462, † 12. marec 1510.
Poglej Vlaška in Mihnea I. Vlaški
Mircea I. Vlaški
Mircea I. ali Mircea Starejši (romunsko Mircea cel Bătrân, Starejši) je bil od leta 1418 do svoje smrti vlaški knez, * 1355, † 31. januar 1418.
Poglej Vlaška in Mircea I. Vlaški
Mircea III. Drakul
Mircea III.
Poglej Vlaška in Mircea III. Drakul
Mircea V. Pastir
Mircea V. Pastir (romunsko Mircea Ciobanul) je bil vlaški knez, ki je z dvema prekinitvama vladal od leta 1545 do 1559, * ni znano, † 25. september 1559.
Poglej Vlaška in Mircea V. Pastir
Modra horda
Modra horda (mongolsko: Kok ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva, ki je nastala po Džingiskanovi smrti leta 1227.
Poglej Vlaška in Modra horda
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Poglej Vlaška in Mongolski vpadi v Evropo
Muntenija
Karta Romunije in njenih regij Muntenija (romunsko Muntenia) je zgodovinska regija v Romuniji, ki se je pogosto izstovetila s Kneževino Vlaško (Țara Românească).
Poglej Vlaška in Muntenija
Musa Čelebi
Musa Čelebi (turško Musa Çelebi) je bil osmanski princ (şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1388, † 5. julij 1413.
Poglej Vlaška in Musa Čelebi
Mustafa Čelebi
Mustafa Čelebi (turško Düzmece Mustafa ali Mustafa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade), ki je kot sultan Rumelije vladal od januarja 1419 do 1420 in od januarja 1421 do maja 1422, * 1380, † maj 1422.
Poglej Vlaška in Mustafa Čelebi
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Mustafa III.
Neagoe Basarab
Neagoe Basarab (romunsko Neagoe Basarab) je bil od leta 1512 do 1521 vlaški knez, * okrog 1459, † 15. september 1521.
Poglej Vlaška in Neagoe Basarab
Nikolaj Aleksander Vlaški
Nikolaj Aleksander (romunsko Nicolae Alexandru) je bil vlaški knez, ki je vladal od leta 1352 do novembra 1364.
Poglej Vlaška in Nikolaj Aleksander Vlaški
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Poglej Vlaška in Nikolaj I. Ruski
Nogaj
Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.
Poglej Vlaška in Nogaj
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Poglej Vlaška in Nova Rusija
Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Obleganje Kamjanca-Podolskega (poljsko Oblężenie Kamieńca Podolskiego, turško Kamaniçe kuşatması.
Poglej Vlaška in Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Odrinski sporazum (1568)
Odrinski sporazum (1568) je bil mirovni sporazum med osmanskim sultanom Selimom II. in habsburškim monarhom Maksililijanom II., sklenjen 17.
Poglej Vlaška in Odrinski sporazum (1568)
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Vlaška in Ohrid
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Poglej Vlaška in Oltenija
Omer paša Latas
Omer paša Latas (turško Ömer Lütfi Paşa, srbsko Омер-паша Латас, Omer-paša Latas) je bil osmanski feldmaršal in guverner, * 24. september 1806, Janja Gora, Avstrijsko cesarstvo, † 18. april 1871, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Omer paša Latas
Orban
Orban ali Urban, inženir iz Brașova, Vlaška, Ogrsko kraljestvo, po poreklu Vlah ali Dačan, ki je ulil izjemno velike topove za osmansko obleganje Konstantinopla leta 1453, * ni znano, † 1453.
Poglej Vlaška in Orban
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Vlaška in Osmansko cesarstvo
Pătrașcu Dobri
Pătrașcu Dobri (romunsko Pătrașcu cel Bun) je bil vlaški knez (hospodar) iz dinastije Drakulič, ki je vladal od leta 1554 do 24.
Poglej Vlaška in Pătrașcu Dobri
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Vlaška in Pečenegi
Peter I. Vlaški
Peter I. ali Peter Mlajši (romunsko Petru cel Tânăr) je bil vlaški knez, ki je vladal od 21.
Poglej Vlaška in Peter I. Vlaški
Pomeni imen asteroidov: 27001–28000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 27001 do 28000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Vlaška in Pomeni imen asteroidov: 27001–28000
Posteljnik
Posteljnik (romunsko postelnic, mn. postelnici, iz slovanskega postel, postelja), znan tudi kot stratonik, je bil zgodovinski dvorni položaj v knežrvinah Vlaški in Moldaviji, ki so ga tradicionalno zasedali bojarji in je približno ustrezal položaju komornika.
Poglej Vlaška in Posteljnik
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Vlaška in Potop (zgodovina)
Propad Osmanskega cesarstva
Članek govori o oslabitvi in dokončnem padcu Osmanskega cesarstva od 17. do 20. stoletja.
Poglej Vlaška in Propad Osmanskega cesarstva
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Vlaška in Prvo bolgarsko cesarstvo
Radu I. Vlaški
Radu I. (romunsko Radu I) je bil približno od leta 1377 do približno 1383 knez Vlaške, * 1330, † okrog 1383.
Poglej Vlaška in Radu I. Vlaški
Radu III. Čedni
Radu III.
Poglej Vlaška in Radu III. Čedni
Radu Leon
Radu Leon, znan tudi kot Prodajalec ostrig, je bil od leta 1664 do 1669 knez Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Poglej Vlaška in Radu Leon
Radu Mihnea
Radu Mihnea je bil knez Vlaške, ki je vladal od septembra 1601 do marca 1602, od marca do maja 1611, od septembra 1611 do avgusta 1616 in od avgusta 1620 do avgusta 1623, in knez Moldavije od leta 1616 do 1619 in 1623 do 1626, * 1585 ali 1586, Istanbul, † 1626, Vlaška.
Poglej Vlaška in Radu Mihnea
Radu Negru
Radu Negru (romunsko Radu Negru, Črni Radu, običajno Negru Vodă, Črni vojvoda) je bil legendarni ustanovitelj in prvi vladar Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Poglej Vlaška in Radu Negru
Radu V. Afumatski
Radu V. Afumatski (romunsko Radu de la Afumați, Radu Afumatski ali Radu al V-lea, Radu V) je bil vlaški knez, ki je z nekaj prekinitvami na začetku vladavine vladal od janarja 1522 do aprila 1529, * okrog 1493, † 2. januar 1529.
Poglej Vlaška in Radu V. Afumatski
Radu VI. Bădica
Radu VI.
Poglej Vlaška in Radu VI. Bădica
Radu VII. Paisie
Radu VII.
Poglej Vlaška in Radu VII. Paisie
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vlaška in Romunija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Vlaška in Ruski imperij
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Poglej Vlaška in Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1806–1812)
Rusko-turška vojna (1806–1812) se je začela z ruskim napadom na Moldavijo in Vlaško in se končala z rusko zmago; Ruski imperij je pridobil Besarabijo.
Poglej Vlaška in Rusko-turška vojna (1806–1812)
Rusko-turška vojna (1828–1829)
Rusko-turška vojna (1828–1829) se je pričela z grško osamosvojitveno vojno in se končala s popolno rusko zmago.
Poglej Vlaška in Rusko-turška vojna (1828–1829)
Samostan Karakal
Samostan Karakal (grško, Moní Karakálou) je pravoslavni samostan v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Poglej Vlaška in Samostan Karakal
Samostan Ksiropotam
Samostan Ksiropotam (grško, Moní Xiropotámou) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na gori Atos v severni Grčiji.
Poglej Vlaška in Samostan Ksiropotam
Samostan Kutlumuš
Samostan Kutlumuš (grško, Moní Koutloumousíoui) ali Kutlumusi (grško) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Poglej Vlaška in Samostan Kutlumuš
Samostan Simonopetra
Samostan Simonopetra (grško, Simonópetra, dobesedno Simonova skala) je pravoslavni samostan v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Poglej Vlaška in Samostan Simonopetra
Samostan Stavronikita
Samostan Stavronikita (grško, Moní Stavronikíta) je samostan Vzhodne pravoslavne Cerkve v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Poglej Vlaška in Samostan Stavronikita
Sejmeni
Sejmeni (romunsko seimeni, mn. seimen, iz turškega seğmen, mladi oboroženi možje) so bili v 17.
Poglej Vlaška in Sejmeni
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Vlaška in Selim II.
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Poglej Vlaška in Selim III.
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Vlaška in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Vlaška in Sigismund Luksemburški
Simion Movilă
Simion (Simon) Movila (romunsko Simion Movilă) je bil bojar iz družine Movileşti, ki je v Vlaški vladal od leta 1600-1601 in 1602 in v Moldaviji od 10.
Poglej Vlaška in Simion Movilă
Skarlat Kalimahi
Skarlat Kalimahi (romunsko Scarlat Callimachi, grško, Skarlátos Kallimáhis) je bil veliki dragoman Visoke porte ter moldavski in vlaški knez, * 1773, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 12. december 1821, Bolu, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Skarlat Kalimahi
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Vlaška in Slovenski eksonimi
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Poglej Vlaška in Soissons
Srbska despotija
Srbska despotija (srbsko Српска деспотовина/Srpska despotovina) je bila srednjeveška srbska država v prvi polovici 15.
Poglej Vlaška in Srbska despotija
Stolnic
Stolnic (iz slovanskega stol – miza) je bil plemiški (bojarski) dvorni položaj v donavskih kneževinah Vlaški in Moldaviji, ki približno ustreza položaju senešala.
Poglej Vlaška in Stolnic
Subedej
Subedej (mongolsko Сүбээдэй/Sübeedej, klasično mongolsko Sübügätäi ali Sübü'ätäi) je bil prvi Džingiskanov in Ögedejev vojaški strateg in general, * 1176, Burkan Kaldun, Mongolija, † 1248, eeka Tuul, Mongolija.
Poglej Vlaška in Subedej
Suceava
Suceava (nemško Suczawa, Sotschen, madžarsko Szucsáva, ukrajinsko in rusko Сучава/Sutschawa, poljsko Suczawa) je največje mesto in sedež okrožja Suceava, ki leži v zgodovinski regiji Bukovina v severovzhodni Romuniji.
Poglej Vlaška in Suceava
Sulejman Čelebi
Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.
Poglej Vlaška in Sulejman Čelebi
Târgoviște
Târgoviște je mesto v Romuniji in središče okraja Dâmbovița.
Poglej Vlaška in Târgoviște
Teodozij Vlaški
Teodozij (romunsko Teodosie) je bil leta 1521 in 1522 dvakrat knez Vlaške, * ni znano, † 1522.
Poglej Vlaška in Teodozij Vlaški
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Vlaška in Tervingi
Tokomer
TokomerSălăgean, Tudor.
Poglej Vlaška in Tokomer
Transalpina (DN67C)
Transalpina ali DN67C je 148 km dolga državna cesta v skupini gorovja Parâng, Južni Karpati v Romuniji, je ena najvišjih cest v Karpatih.
Poglej Vlaška in Transalpina (DN67C)
Transfăgărășan
Transfăgărășan ali DN7C, znana tudi kot Ceaușescujeva neumnost, je asfaltirana gorska cesta, ki prečka južni del Karpatov v Romuniji.
Poglej Vlaška in Transfăgărășan
Trdnjava Golubac
Trdnjava Golubac (srbsko Голубачки град - Golubački grad, madžarsko Galambóc vára, bolgarsko Гълъбец, romunsko Cetatea Golubăț, turško Güvercinlik Kalesi) je bilo srednjeveško utrjeno mesto na južni strani reke Donave, 4 km dolvodno od današnjega mesta Golubac v Srbiji.
Poglej Vlaška in Trdnjava Golubac
Tudor Vladimirescu
Tudor Vladimirescu (romunsko Tudor Vladimirescu, Tudor din Vladimiri (Tudor Vladimirski), včasih tudi Domnul Tudor (vojvoda Tudor)) je bil vlaški (romunski) revolucionar in heroj, voditelj pandurske milice in vlaške vstaje leta 1821, * okrog 1780, † 7. junij 1821.
Poglej Vlaška in Tudor Vladimirescu
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej Vlaška in Uzbeg kan
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Vlaška in Velika severna vojna
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Vlaška in Velika turška vojna
Vlaška (razločitev)
Vlaška je lahko.
Poglej Vlaška in Vlaška (razločitev)
Vlad I. Uzurpator
Vlad I. Uzurpator (romunsko Vlad I Uzurpatorul, Uzurpator) je bil vlaški vojvoda, sin vojvode Dana I. iz Basarabske dinastije, ki je uzurpiral prestol Mircee I. Vlaškega.
Poglej Vlaška in Vlad I. Uzurpator
Vlad II. Drakul
Vlad II.
Poglej Vlaška in Vlad II. Drakul
Vlad III. Drakula
Vlad III.
Poglej Vlaška in Vlad III. Drakula
Vlad V. Mlajši
Vlad V. Mlajši (romunsko Vlad cel Tânăr ali Vlăduț) je bil vlaški knez, ki je valadal od februarja 1510 do januarja 1512, * 1488, † 23. januar 1512.
Poglej Vlaška in Vlad V. Mlajši
Vlad VI. Dragomir
Vlad VI.
Poglej Vlaška in Vlad VI. Dragomir
Vladislav I. Vlaški
Vladislav I. (romunsko Vladislav I, Vlaicu ali Vlaicu-Vodă) je bil vlaški knez iz Basarabske dinastije, ki je vladal od 16.
Poglej Vlaška in Vladislav I. Vlaški
Vladislav III. Vlaški
Vladislav III. (romunsko Vladislav al III-lea) je bil nečak Vladislava II. Vlaškega in vlaški knez, * ni znano, † ni znano.
Poglej Vlaška in Vladislav III. Vlaški
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Vlaška in Vlahi
Vornik
Vornik (romunsko vornic) je bil zgodovinski državni uradnik, zadolžen za sodstvo in notranje zadeve in nadzor kraljevega dvora.
Poglej Vlaška in Vornik
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Vlaška in Wales
Zgodovina Moldavije
Zemljevid Moldavije Zgodovina Moldavije se začenja okrog leta 1350, ko je bila ustanovljena Kneževina Moldavija, srednjeveška predhodnica moderne Moldavije in Romunije.
Poglej Vlaška in Zgodovina Moldavije
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Vlaška in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Romunije
Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.
Poglej Vlaška in Zgodovina Romunije
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Vlaška in Zlata horda
12. marec
12.
Poglej Vlaška in 12. marec
1290
1290 (MCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vlaška in 1290
1310
1310 (MCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vlaška in 1310
1325
1325 (MCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vlaška in 1325
1330
1330 (MCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vlaška in 1330
1352
1352 (MCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vlaška in 1352
1354
1354 (MCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vlaška in 1354
1355
1355 (MCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vlaška in 1355
1364
1364 (MCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vlaška in 1364
1377
1377 (MCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vlaška in 1377
1386
1386 (MCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vlaška in 1386
1390
1390 (MCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vlaška in 1390
1397
1397 (MCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vlaška in 1397
1418
1418 (MCDXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vlaška in 1418
1431
1431 (MCDXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vlaška in 1431
1437
1437 (MCDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vlaška in 1437
1439
1439 (MCDXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vlaška in 1439
1447
1447 (MCDXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vlaška in 1447
1459
1459 (MCDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vlaška in 1459
1462
1462 (MCDLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vlaška in 1462
1475
1475 (MCDLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vlaška in 1475
1476
1476 (MCDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vlaška in 1476
1480
1480 (MCDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vlaška in 1480
1488
1488 (MCDLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vlaška in 1488
1493
1493 (MCDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vlaška in 1493
15. september
15.
Poglej Vlaška in 15. september
1510
1510 (MDX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vlaška in 1510
1512
1512 (MDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vlaška in 1512
1521
1521 (MDXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vlaška in 1521
1529
1529 (MDXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vlaška in 1529
16. november
16.
Poglej Vlaška in 16. november
2. januar
2.
Poglej Vlaška in 2. januar
23. januar
23.
Poglej Vlaška in 23. januar
23. september
23.
Poglej Vlaška in 23. september
31. januar
31.
Poglej Vlaška in 31. januar
5. februar
5.
Poglej Vlaška in 5. februar
Prav tako znan kot Kneževina Vlaška.
, Filikí Etería, Gabriel Bethlen, Galija, Geografija Romunije, Grad Bran, Grad Peleș, Gregor I. Gika, Habsburška monarhija, Hunyadi, Iași, Ivan Šišman, Jazigi, János Hunyadi, Jurij Duka, Jurij Gika, Karel I. Ogrski, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Konstanca, Romunija, Konstantin Dragaš Dejanović, Konstantin Șerban, Konstantin Ipsilanti, Konstantinopelsko obzidje, Kozaški hetmanat, Kraljevič Marko, Kraljevina Srbija (1217–1345), Križarski pohod na Varno, Krimska vojna, Kučukkajnarški mir, Kumani, Kumanija, Laonik Halkokondil, Ljubljanski kongres, Logotet, Louis Alexandre Andrault de Langéron, Ludvik I. Ogrski, Makedonci, Matej Basarab, Matija Korvin, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed Paša Sokolović, Meniška skupnost na gori Atos, Mihael Hrabri, Mihail Dmitrijevič Gorčakov, Mihnea I. Vlaški, Mircea I. Vlaški, Mircea III. Drakul, Mircea V. Pastir, Modra horda, Mongolski vpadi v Evropo, Muntenija, Musa Čelebi, Mustafa Čelebi, Mustafa III., Neagoe Basarab, Nikolaj Aleksander Vlaški, Nikolaj I. Ruski, Nogaj, Nova Rusija, Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672), Odrinski sporazum (1568), Ohrid, Oltenija, Omer paša Latas, Orban, Osmansko cesarstvo, Pătrașcu Dobri, Pečenegi, Peter I. Vlaški, Pomeni imen asteroidov: 27001–28000, Posteljnik, Potop (zgodovina), Propad Osmanskega cesarstva, Prvo bolgarsko cesarstvo, Radu I. Vlaški, Radu III. Čedni, Radu Leon, Radu Mihnea, Radu Negru, Radu V. Afumatski, Radu VI. Bădica, Radu VII. Paisie, Romunija, Ruski imperij, Rusko-turška vojna (1710–1711), Rusko-turška vojna (1806–1812), Rusko-turška vojna (1828–1829), Samostan Karakal, Samostan Ksiropotam, Samostan Kutlumuš, Samostan Simonopetra, Samostan Stavronikita, Sejmeni, Selim II., Selim III., Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sigismund Luksemburški, Simion Movilă, Skarlat Kalimahi, Slovenski eksonimi, Soissons, Srbska despotija, Stolnic, Subedej, Suceava, Sulejman Čelebi, Târgoviște, Teodozij Vlaški, Tervingi, Tokomer, Transalpina (DN67C), Transfăgărășan, Trdnjava Golubac, Tudor Vladimirescu, Uzbeg kan, Velika severna vojna, Velika turška vojna, Vlaška (razločitev), Vlad I. Uzurpator, Vlad II. Drakul, Vlad III. Drakula, Vlad V. Mlajši, Vlad VI. Dragomir, Vladislav I. Vlaški, Vladislav III. Vlaški, Vlahi, Vornik, Wales, Zgodovina Moldavije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Romunije, Zlata horda, 12. marec, 1290, 1310, 1325, 1330, 1352, 1354, 1355, 1364, 1377, 1386, 1390, 1397, 1418, 1431, 1437, 1439, 1447, 1459, 1462, 1475, 1476, 1480, 1488, 1493, 15. september, 1510, 1512, 1521, 1529, 16. november, 2. januar, 23. januar, 23. september, 31. januar, 5. februar.