Kazalo
23 odnosi: Andeški, Črnomelj, Cistercijanski samostan Stična, Dvorec Draškovec, Gorenja vas, Ivančna Gorica, Grad Hmeljnik, Grad Lebek, Grad Lihtenberk, Grad Mehovo, Grad Radeče, Grad Spodnji Čretež, Grad Vernek, Grad Zgornji Čretež, Henrik II. istrski mejni grof, Kranjska, Kranjska krajina, Mirna Peč, Pazin, Seznam plemiških rodbin na Slovenskem, Slovenska marka, Velike Lašče, Višnja Gora, Zofija Višnjegorska.
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Višnjegorski in Andeški
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Višnjegorski in Črnomelj
Cistercijanski samostan Stična
Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).
Poglej Višnjegorski in Cistercijanski samostan Stična
Dvorec Draškovec
Dvorec Draškovec leta 1679 Dvorec Draškovec na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Dvorec Draškovec pred podrtjem, avtor: Polde Miklič leta 1966 Dvorec Draškovec je nekoč stal v naselju Mihovica v občini Šentjernej.
Poglej Višnjegorski in Dvorec Draškovec
Gorenja vas, Ivančna Gorica
Gorenja vas je majhna vasica, ki leži približno 35 km vzhodno od Ljubljane.
Poglej Višnjegorski in Gorenja vas, Ivančna Gorica
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Gorenje Kamenje v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste A2 (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.
Poglej Višnjegorski in Grad Hmeljnik
Grad Lebek
Grad Lebek tudi Ljubek (nemško Liebegg, Liebeck) je stal na strmem griču nad potokom Vidernica pri zaselku Potok pri Vačah v občini Litija, od katerega so ostale le še skromne ruševine.
Poglej Višnjegorski in Grad Lebek
Grad Lihtenberk
Grad Lihtenberk (izvirno nemško Lichtenberg) je bil grad pod gradom Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji, ki je bil zgrajen v prvi polovici 13. stoletja.
Poglej Višnjegorski in Grad Lihtenberk
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Višnjegorski in Grad Mehovo
Grad Radeče
Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.
Poglej Višnjegorski in Grad Radeče
Grad Spodnji Čretež
Grad Spodnji Čretež na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Spodnji Čretež Grad Spodnji Čretež (nemško Reitenburg) je stal nad vasjo Dolenje Laknice v občini Mokronog-Trebelno.
Poglej Višnjegorski in Grad Spodnji Čretež
Grad Vernek
Grad Vernek (nemško Werneck) je stal nad naseljem Vernek pri Litiji, po katerem je prevzel ime.
Poglej Višnjegorski in Grad Vernek
Grad Zgornji Čretež
Grad Zgornji Čretež (Turn Reutenberg), tudi stolp Čretež ali donžon Čretež je romanski stolpasti grad, ki v razvalinah stoji v naselju Dolenje Laknice v Občini Mokronog - Trebelno.
Poglej Višnjegorski in Grad Zgornji Čretež
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Poglej Višnjegorski in Henrik II. istrski mejni grof
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Višnjegorski in Kranjska
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Višnjegorski in Kranjska krajina
Mirna Peč
Mirna Peč je gručasto naselje na Dolenjskem in sedež Občine Mirna Peč.
Poglej Višnjegorski in Mirna Peč
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Višnjegorski in Pazin
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Višnjegorski in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Slovenska marka
Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.
Poglej Višnjegorski in Slovenska marka
Velike Lašče
Velike Lašče so gručasto središčno naselje z nekaj nad 700 prebivalci, sedež istoimenske občine.
Poglej Višnjegorski in Velike Lašče
Višnja Gora
Višnja Gora je naselje oz.
Poglej Višnjegorski in Višnja Gora
Zofija Višnjegorska
Zofija Višnjegorska (oz. von Weichselberg), plemkinja iz pomembne rodbine Višnjegorskih, *okoli 1190; † 28. februar 1256 v Admontu). Zofija je bila hči vplivnega grofa Albrehta Višnjegorskega († 1209), ki je okoli leta 1200 priključil Belo krajino h Kranjski. Kot zadnja predstavnica te rodbine je v zakon s Henrikom Andeškim, mejnim grofom Kranjske in Istre, prinesla bogato zapuščino svojih prednikov, ki je vključevala mnoge posesti takratne Slovenske marke.
Poglej Višnjegorski in Zofija Višnjegorska
Prav tako znan kot Grofje Višnjegorski.