Hitreje kot brskalnik!
104 odnosi: Abbejevo število, Aerogel, Aktivno galaktično jedro, Aluminij, Andromedina galaksija, Angstrem, Antocian, Arnold Rikli, Aromatičnost, Črna, Barva, Barvni indeks, Barvni vid, Belini, Betelgeza, Bioluminiscenca, Bogomolčarji, Bokova krogla, Charles Joseph Étienne Wolf, Delčnovalovna dualnost, Draperjeva točka, Edison Pettit, Elektromagnetno valovanje, Elektronski mikroskop, Epiderm, Fluorescein, Fluorescenčna spektroskopija, Fotodioda, Fotokemija, Fotoliaza, Foton, Fotonski kristal, Fotoupornik, Frank Elmore Ross, Frekvenca, Georges Antoine Pons Rayet, Henry Moseley, Infrardeče valovanje, Inkandescenca, Interferenca, Ionizirajoče sevanje, Izbruh žarkov gama, Izsev, Johann Jakob Balmer, John Norris Bahcall, Koloidna raztopina, Konfokalni mikroskop, Kotna ločljivost, Kromatofora, Kvazar, ..., Laser Nd:YAG, Li-Fi, Maarten Schmidt, Magnituda (astronomija), Metamaterial, Miejevo sipanje, Mikroskop, Modra, Nanometer, Naprava za nočno gledanje, Navadna metuljčnica, Nepravilni satelit, Občutljivost na vreme, Območje H I, Optično podvajanje frekvenc, Optično vlakno, Optika, Osončje, Planckov zakon, Plazemski zaslon, Plazma (fizika), Polariton, Polarizator, Polprevodniški laser, Ptiči, Radiotrofne glive, Rayleighovo sipanje, Razvrstitev galaksij, Rdeča, Rdeči premik, Rebrače, Red velikosti (energija), Rjava pritlikavka, Samuel Pierpont Langley, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Solarna konstanta, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektroskopija, Sredstvo za zaščito pred soncem, Stefan-Boltzmannov zakon, Stephanov kvintet, Svetlobni izkoristek, Svinec, Temna meglica, Toplogredni plin, Toplotno sevanje, Ultravijolično valovanje, Venera, Vesolje, Vesoljski observatorij, Vesoljski teleskop Hubble, Wolf-Rayetova zvezda, Zenica. Razširi indeks (54 več) »
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu. language.
Novo!!: Vidni spekter in Abbejevo število · Poglej več »
Aerogel
opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.
Novo!!: Vidni spekter in Aerogel · Poglej več »
Aktivno galaktično jedro
Aktivno galaktično jedro - AGJ (AGN – Active Galactic Nucleus) je kompaktno območje v središču galaksije, ki ima veliko višji izsev v enem izmed območij elektromagnetnega spektra kot običajno, kar nakazuje na to, da izseva ne proizvajajo zvezde.
Novo!!: Vidni spekter in Aktivno galaktično jedro · Poglej več »
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Novo!!: Vidni spekter in Aluminij · Poglej več »
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Novo!!: Vidni spekter in Andromedina galaksija · Poglej več »
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Novo!!: Vidni spekter in Angstrem · Poglej več »
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Novo!!: Vidni spekter in Antocian · Poglej več »
Arnold Rikli
Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).
Novo!!: Vidni spekter in Arnold Rikli · Poglej več »
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Novo!!: Vidni spekter in Aromatičnost · Poglej več »
Črna
Čŕna je barva, ki jo je moč določiti z vidnim vtisom, ki ga občutimo ob gledanju v smer, od koder očesa ne doseže nobena vidna svetloba.
Novo!!: Vidni spekter in Črna · Poglej več »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Novo!!: Vidni spekter in Barva · Poglej več »
Barvni indeks
Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.
Novo!!: Vidni spekter in Barvni indeks · Poglej več »
Barvni vid
Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.
Novo!!: Vidni spekter in Barvni vid · Poglej več »
Belini
Belini (znanstveno ime Pieridae) so velika družina dnevnih metuljev, v katero uvrščamo skoraj 1300 danes znanih vrst, razširjenih po vsem svetu, največjo vrstno pestrost pa dosegajo v Indiji in Avstraliji.
Novo!!: Vidni spekter in Belini · Poglej več »
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Novo!!: Vidni spekter in Betelgeza · Poglej več »
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Novo!!: Vidni spekter in Bioluminiscenca · Poglej več »
Bogomolčarji
Bogomolčarji (znanstveno ime Stomatopoda) so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 400 danes živečih opisanih vrst.
Novo!!: Vidni spekter in Bogomolčarji · Poglej več »
Bokova krogla
Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.
Novo!!: Vidni spekter in Bokova krogla · Poglej več »
Charles Joseph Étienne Wolf
Charles Joseph Étienne Wolf, francoski astronom, * 9. november 1827, Vorges, Francija, † 4. julij 1918, Saint Servan, Francija.
Novo!!: Vidni spekter in Charles Joseph Étienne Wolf · Poglej več »
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Novo!!: Vidni spekter in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »
Draperjeva točka
kovinske palice. Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa.
Novo!!: Vidni spekter in Draperjeva točka · Poglej več »
Edison Pettit
Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.
Novo!!: Vidni spekter in Edison Pettit · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Vidni spekter in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Novo!!: Vidni spekter in Elektronski mikroskop · Poglej več »
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Novo!!: Vidni spekter in Epiderm · Poglej več »
Fluorescein
Fluoresceín (tudi fluorescin) je oranžnordeče barvilo, ki daje rumeno raztopino z zeleno fluorescenco.
Novo!!: Vidni spekter in Fluorescein · Poglej več »
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Novo!!: Vidni spekter in Fluorescenčna spektroskopija · Poglej več »
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Novo!!: Vidni spekter in Fotodioda · Poglej več »
Fotokemija
Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.
Novo!!: Vidni spekter in Fotokemija · Poglej več »
Fotoliaza
vrste ''Anacystis nidulans''. V sredini sta vidna kofaktorja flavin adenin dinukelotid (FADH2; rumeno) in deazaflavin 8-HDF (modro). Fotoliaza je encim, ki popravlja poškodbe na DNK zaradi vpliva ultravijolične svetlobe.
Novo!!: Vidni spekter in Fotoliaza · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Vidni spekter in Foton · Poglej več »
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Novo!!: Vidni spekter in Fotonski kristal · Poglej več »
Fotoupornik
Fotoupórnik (ali fotoupor) je upornik, katerega upornost se spreminja v odvisnosti od intenzitete vpadle svetlobe.
Novo!!: Vidni spekter in Fotoupornik · Poglej več »
Frank Elmore Ross
Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.
Novo!!: Vidni spekter in Frank Elmore Ross · Poglej več »
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Novo!!: Vidni spekter in Frekvenca · Poglej več »
Georges Antoine Pons Rayet
Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.
Novo!!: Vidni spekter in Georges Antoine Pons Rayet · Poglej več »
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Novo!!: Vidni spekter in Henry Moseley · Poglej več »
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Novo!!: Vidni spekter in Infrardeče valovanje · Poglej več »
Inkandescenca
oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.
Novo!!: Vidni spekter in Inkandescenca · Poglej več »
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Novo!!: Vidni spekter in Interferenca · Poglej več »
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Novo!!: Vidni spekter in Ionizirajoče sevanje · Poglej več »
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Novo!!: Vidni spekter in Izbruh žarkov gama · Poglej več »
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Novo!!: Vidni spekter in Izsev · Poglej več »
Johann Jakob Balmer
Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.
Novo!!: Vidni spekter in Johann Jakob Balmer · Poglej več »
John Norris Bahcall
John Norris Bahcall, ameriški astronom in astrofizik, * 30. december 1934, Shreveport, Louisiana, ZDA, † 17. avgust 2005, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Vidni spekter in John Norris Bahcall · Poglej več »
Koloidna raztopina
Koloidna raztopina je disperzni sistem trdnega topljenca v tekočem topilu.
Novo!!: Vidni spekter in Koloidna raztopina · Poglej več »
Konfokalni mikroskop
Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.
Novo!!: Vidni spekter in Konfokalni mikroskop · Poglej več »
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Novo!!: Vidni spekter in Kotna ločljivost · Poglej več »
Kromatofora
vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.
Novo!!: Vidni spekter in Kromatofora · Poglej več »
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Novo!!: Vidni spekter in Kvazar · Poglej več »
Laser Nd:YAG
Laserji Nd:YAG ali neodimijevi laserji spadajo v kategorijo laserjev, katerih ojačevalno sredstvo je v trdnem stanju.
Novo!!: Vidni spekter in Laser Nd:YAG · Poglej več »
Li-Fi
Li-Fi (ang. light-fidelity) je pristop brezžičnega prenosa podatkov, ki namesto radijskih valov standardne Wi-Fi povezave uporablja svetlobno valovanje, in sicer s posebnimi svetili LED, vgrajenimi v mikročipe.
Novo!!: Vidni spekter in Li-Fi · Poglej več »
Maarten Schmidt
Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.
Novo!!: Vidni spekter in Maarten Schmidt · Poglej več »
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Novo!!: Vidni spekter in Magnituda (astronomija) · Poglej več »
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Novo!!: Vidni spekter in Metamaterial · Poglej več »
Miejevo sipanje
Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.
Novo!!: Vidni spekter in Miejevo sipanje · Poglej več »
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Novo!!: Vidni spekter in Mikroskop · Poglej več »
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Novo!!: Vidni spekter in Modra · Poglej več »
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Novo!!: Vidni spekter in Nanometer · Poglej več »
Naprava za nočno gledanje
Ameriški vojak z nočnogledom Nočnogled, naprava za nočno opazovanje oziroma naprava za nočno gledanje je optična naprava, ki omogoča predstavitev podob v pogojih teme.
Novo!!: Vidni spekter in Naprava za nočno gledanje · Poglej več »
Navadna metuljčnica
Navadna metuljčnica (znanstveno ime Libelloides macaronius) je dnevno aktivna vrsta mrežekrilcev iz družine metuljčnic, razširjena po večini Južne Evrope in delu Zahodne ter Srednje Azije.
Novo!!: Vidni spekter in Navadna metuljčnica · Poglej več »
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Novo!!: Vidni spekter in Nepravilni satelit · Poglej več »
Občutljivost na vreme
Na organizem nenehno delujejo dražljaji iz okolja, predvsem iz ozračja.
Novo!!: Vidni spekter in Občutljivost na vreme · Poglej več »
Območje H I
Območje H I je medzvezdni oblak sestavljen iz nevtralnega atomarnega vodika (H I) z dodatkom helija in lokalnih sledi težjih elementov.
Novo!!: Vidni spekter in Območje H I · Poglej več »
Optično podvajanje frekvenc
Optično podvajanje frekvenc je nelinearen optični pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.
Novo!!: Vidni spekter in Optično podvajanje frekvenc · Poglej več »
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Novo!!: Vidni spekter in Optično vlakno · Poglej več »
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Novo!!: Vidni spekter in Optika · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Vidni spekter in Osončje · Poglej več »
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Vidni spekter in Planckov zakon · Poglej več »
Plazemski zaslon
Plazemski zaslon je vrsta ploskega zaslona, ki za prikaz barvne slike v posameznih pikslih uporablja plazmo - ioniziran plin, ki se odziva na električno polje.
Novo!!: Vidni spekter in Plazemski zaslon · Poglej več »
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Novo!!: Vidni spekter in Plazma (fizika) · Poglej več »
Polariton
Polariton je kvazidelec, ki nastane kot posledica medsebojnega delovanja elektromagnetnega valovanja (fotonov) in nekaterih vzbujenih stanj v snovi (npr. električne ali magnetne polarizacije).
Novo!!: Vidni spekter in Polariton · Poglej več »
Polarizator
Polarizator je optična naprava, ki žarek elektromagnetnega valovanja z nedoločeno ali mešano polarizacijo spremeni v žarek z določeno polarizacijo.
Novo!!: Vidni spekter in Polarizator · Poglej več »
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Novo!!: Vidni spekter in Polprevodniški laser · Poglej več »
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Novo!!: Vidni spekter in Ptiči · Poglej več »
Radiotrofne glive
Radiotrofne glive so skupina gliv, ki verjetno uporabljajo pigment melanin za pretvorbo sevanja gama v kemično energijo za rast.
Novo!!: Vidni spekter in Radiotrofne glive · Poglej več »
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Novo!!: Vidni spekter in Rayleighovo sipanje · Poglej več »
Razvrstitev galaksij
Razvrstitev galaksij je razvrstitev galaksij v skupine glede na njihove sorodne vidne značilnosti.
Novo!!: Vidni spekter in Razvrstitev galaksij · Poglej več »
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Novo!!: Vidni spekter in Rdeča · Poglej več »
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Novo!!: Vidni spekter in Rdeči premik · Poglej več »
Rebrače
Rebrače (znanstveno ime Ctenophora) so deblo morskih živali, ki poseljujejo svetovne oceane.
Novo!!: Vidni spekter in Rebrače · Poglej več »
Red velikosti (energija)
Brez opisa.
Novo!!: Vidni spekter in Red velikosti (energija) · Poglej več »
Rjava pritlikavka
Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.
Novo!!: Vidni spekter in Rjava pritlikavka · Poglej več »
Samuel Pierpont Langley
Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.
Novo!!: Vidni spekter in Samuel Pierpont Langley · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Vidni spekter in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Vidni spekter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Novo!!: Vidni spekter in Solarna konstanta · Poglej več »
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Vidni spekter in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: Vidni spekter in Spektroskopija · Poglej več »
Sredstvo za zaščito pred soncem
Sredstvo za zaščito pred soncem je zaščitni pripravek (na primer krema, losjon), ki vsebuje kemične snovi, ki absorbirajo ultravijolično sevanje, ali snovi, ki sevanje odbijajo (npr. cinkov oksid, titanov dioksid).
Novo!!: Vidni spekter in Sredstvo za zaščito pred soncem · Poglej več »
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Novo!!: Vidni spekter in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »
Stephanov kvintet
Stephanov kvintet v ozvezdju Pegaza je vidni skupek petih galaksij, od katerih jih štiri tvori prvo odkrito strnjeno galaktično skupino.
Novo!!: Vidni spekter in Stephanov kvintet · Poglej več »
Svetlobni izkoristek
vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.
Novo!!: Vidni spekter in Svetlobni izkoristek · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Vidni spekter in Svinec · Poglej več »
Temna meglica
Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.
Novo!!: Vidni spekter in Temna meglica · Poglej več »
Toplogredni plin
Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.
Novo!!: Vidni spekter in Toplogredni plin · Poglej več »
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Novo!!: Vidni spekter in Toplotno sevanje · Poglej več »
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Novo!!: Vidni spekter in Ultravijolično valovanje · Poglej več »
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Vidni spekter in Venera · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Vidni spekter in Vesolje · Poglej več »
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Novo!!: Vidni spekter in Vesoljski observatorij · Poglej več »
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Novo!!: Vidni spekter in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Novo!!: Vidni spekter in Wolf-Rayetova zvezda · Poglej več »
Zenica
Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.
Novo!!: Vidni spekter in Zenica · Poglej več »
Preusmerja sem:
Optični spekter, Vidna svetloba.
