Kazalo
181 odnosi: Afrika (rimska provinca), Ajo, Al Andaluz, Alani, Alžirija, Amalasunta, Anaba, Andaluzija, Ariccia, Arijanstvo, Arkadij, Aspar, Auch, Avguštin iz Hipona, Avrelijan, Avrelijanov zid, Španija, Četrta križarska vojna, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Bazilisk (bizantinski cesar), Béjaïa, Belgijska Galija, Belizar, Berig, Betika, Bizantinska Malta, Bizantinsko cesarstvo, Bizantinsko-vandalska vojna, Bonifacio, Bordeaux, Burgundi, Buri (germansko pleme), Cagliari, Catania, Cezarejska Mavretanija, Ciprijan Kartaginski, David Novak, Dezider, Egnatia, Eolsko otočje, Eponim, Evrazijska stepa, Fiesole, Foederati, Fulgencij iz Ruspe, Gajserik, Gališko-volinska kneževina, Galicija (Španija), Galla Placidia, Gallipoli, ... Razširi indeks (131 več) »
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Vandali in Afrika (rimska provinca)
Ajo
''Origo Gentis Langobardum'' Ajo, tudi Ajon ali Agio, in njegov brat Ibor sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Vandali in Ajo
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Vandali in Al Andaluz
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Vandali in Alani
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Poglej Vandali in Alžirija
Amalasunta
Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Poglej Vandali in Amalasunta
Anaba
Anaba (arabsko نابة, ‘Annābah), nekdanja Bône ali Bona, zgodovinski Hippo ali Hippo Regius, je mesto v severovzhodni Alžiriji ob reki Seybouse in glavno mesto Province Anaba.
Poglej Vandali in Anaba
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Vandali in Andaluzija
Ariccia
Ariccia (Latin: Aricia) je mesto in občina v pokrajini Rim v osrednji Italiji.
Poglej Vandali in Ariccia
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Vandali in Arijanstvo
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Vandali in Arkadij
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Vandali in Aspar
Auch
Auch (okcitansko/gaskonjsko Aush) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Gers in zgodovinsko glavno mesto Gaskonje.
Poglej Vandali in Auch
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Vandali in Avguštin iz Hipona
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Poglej Vandali in Avrelijan
Avrelijanov zid
Zemljevid starodavnega Rima z Avrelijevim zidom (rdeča črta) in vrati. Prikazan je tudi Servijev zid iz 4. stoletja pr. n. št. (modra črta). Hribovje in sedem rimskih gričev so prikazani rožnato, z imeni; nižine so v beli barvi. Avrelijanov zid (italijansko Mura aureliane) je niz mestnih obzidij, zgrajenih med letoma 271 in 275 v Rimu v Italiji, v času vladavine rimskih cesarjev Avrelijana in Proba.
Poglej Vandali in Avrelijanov zid
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Vandali in Španija
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Vandali in Četrta križarska vojna
Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.
Poglej Vandali in Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.
Poglej Vandali in Bazilisk (bizantinski cesar)
Béjaïa
Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji.
Poglej Vandali in Béjaïa
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Vandali in Belgijska Galija
Belizar
Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Poglej Vandali in Belizar
Berig
Vzhodna Evropa v prvi polovici 3. stoletja: vilbarška kultura (rdeče), przevorska kultura (zeleno), debčinska kultura (rožnato) in Rimsko cesarstvo (škrlatno) Berig je bil legendarni kralj Gotov iz Jordanove Getice (Zgodovina Gotov).
Poglej Vandali in Berig
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Vandali in Betika
Bizantinska Malta
Malti je vladalo Bizantinsko cesarstvo, od časa bizantinskega osvajanja Sicilije v letih 535-6 do 869-870, ko so otoke zasedli Arabci.
Poglej Vandali in Bizantinska Malta
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Vandali in Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko-vandalska vojna
Bizantinsko-vandalska vojna (tudi vandalska vojna) je potekala leta 533 med Bizantinskim cesarstvom in Vandalskim kraljestvom Kartagine.
Poglej Vandali in Bizantinsko-vandalska vojna
Bonifacio
Bonifacio (korziško Bunifaziu) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzike.
Poglej Vandali in Bonifacio
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Vandali in Bordeaux
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Vandali in Burgundi
Buri (germansko pleme)
Karpatih Buri so bili germansko pleme, omenjeno v Tacitovi Germaniji, kjer so sprva "zaprli hrbet" Markomanom in Kvadom na Češkem in Moravskem.
Poglej Vandali in Buri (germansko pleme)
Cagliari
Cagliari je glavno mesto italijanske dežele Sardinije, ki leži na istoimenskem otoku v Sredozemskem morju.
Poglej Vandali in Cagliari
Catania
Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.
Poglej Vandali in Catania
Cezarejska Mavretanija
Severna Afrika v rimskem obdobju Cezarejska Mavretanija (latinsko: Mauretania Caesariensis), najbolj zahodna rimska provinca v severozahodni Afriki.
Poglej Vandali in Cezarejska Mavretanija
Ciprijan Kartaginski
Sveti Ciprijan (latinsko: Thascius Cæcilius Cyprianus), rimski duhovnik, teolog in pisatelj, nadškof Kartagine berberskega rodu, * okoli leta 200, Kartagina, Tunizija, † 14. september 258, Kartagina, Tunizija.
Poglej Vandali in Ciprijan Kartaginski
David Novak
David Novak (madžarsko Novák Dávid) (* ok. 1757, Šurd?), slovenski pesnik na Madžarskem v 18. stoletju.
Poglej Vandali in David Novak
Dezider
Dezider je moško osebno ime.
Poglej Vandali in Dezider
Egnatia
Egnatia, Gnatia ali Ignatia (grško Egnatia) je bilo antično mesto Mesapijev in njihovo obmejno mesto proti Salentini.
Poglej Vandali in Egnatia
Eolsko otočje
Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.
Poglej Vandali in Eolsko otočje
Eponim
Eponimi (grško eponymon.
Poglej Vandali in Eponim
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Vandali in Evrazijska stepa
Fiesole
Fiesole je mesto in občina metropolitanskem mestu Firenze v italijanski regiji Toskana, na slikoviti višini nad Firencami, 5 km severovzhodno od tega mesta.
Poglej Vandali in Fiesole
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Poglej Vandali in Foederati
Fulgencij iz Ruspe
Sveti Fulgencij iz Ruspe, cerkveni oče, rimski menih, škof in svetnik, * 467, Telepte, severna Afrika, † 1. januar 532, Circino.
Poglej Vandali in Fulgencij iz Ruspe
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Poglej Vandali in Gajserik
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Vandali in Gališko-volinska kneževina
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Vandali in Galicija (Španija)
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Vandali in Galla Placidia
Gallipoli
Gallipoli (salentinsko Caḍḍìpuli) je južnoitalijansko mesto in občina (comune) v pokrajini Lecce, v deželi Apuliji.
Poglej Vandali in Gallipoli
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Vandali in Gaskonja
Gerechtigkeitsbrunnen (Bern)
Gerechtigkeitsbrunnen (Vodnjak pravičnosti) je vodnjak iz 16.
Poglej Vandali in Gerechtigkeitsbrunnen (Bern)
Gezalek
Gezalek (gotsko *Gaisalaiks, "pleše s sulicami", špansko in portugalsko Gesaleico, katalonsko Gesaleic) je bil od leta 507 do 511 kralj Vizigotov, * okoli 480, † 513.
Poglej Vandali in Gezalek
Godigisel
Godigisel (359–406) je bil kralj Hasdinških Vandalov do svoje smrti leta 406.
Poglej Vandali in Godigisel
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Vandali in Goti
Grad Gallipoli
Grad Gallipoli (italijansko Castello di Gallipoli) je obalna trdnjava na impozantnem pomolu na skrajnem vzhodu otoka, na katerem je središče mesta Gallipoli, v deželi Apulija.
Poglej Vandali in Grad Gallipoli
Gunderik
Gunderik * 379, † 428, kralj Hasdinških Vandalov (407–418), nato kralj Vandalov in Alanov (418–428) Vodil je Hasdinške Vandale, germansko pleme, ki je prvotno prebivalo blizu reke Odre med sodelovanjem pri vpadih barbarov na Zahodno rimsko cesarstvo v petem stoletju.
Poglej Vandali in Gunderik
Hasdingi
Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.
Poglej Vandali in Hasdingi
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Vandali in Hispanija
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Vandali in Honorij (rimski cesar)
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Vandali in Huni
Ibor
''Origo Gentis Langobardum'' Ibor in njegov brat Ajo sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Vandali in Ibor
Ivan Berke
Ivan Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke János, nemško Janos Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, politik, posestnik, plemič * 11. oktober 1814, Križevci, † 9. maj 1908, Križevci.
Poglej Vandali in Ivan Berke
Jazigi
Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.
Poglej Vandali in Jazigi
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Poglej Vandali in Jožef Košič
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Vandali in Justinijan I.
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Vandali in Kartagina (mesto)
Kimbri
Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.
Poglej Vandali in Kimbri
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Vandali in Klavdij II. Gotski
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Vandali in Konstantinopelsko obzidje
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Vandali in Korzika
Kostoboki
Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.
Poglej Vandali in Kostoboki
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Vandali in Kriza tretjega stoletja
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Vandali in Kvadi
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Vandali in Laba
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Vandali in Langobardi
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Vandali in Leon I. Tračan
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Vandali in Leptis Magna
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Poglej Vandali in Lugi
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Vandali in Madžarska
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Vandali in Magister militum
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Vandali in Magn Maksim
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Vandali in Mainz
Majorijan
Majorijan (latinsko Flavius Iulius Valerius Maiorianus Augustus) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 461, * okoli 420, † 7. avgust 461.
Poglej Vandali in Majorijan
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Vandali in Malta
Marcijan
Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.
Poglej Vandali in Marcijan
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Poglej Vandali in Markomani
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej Vandali in Markomanske vojne
Marsala
Marsala (sicilijansko Maissala, izgovarja) je italijansko mesto v pokrajini Trapani v najbolj zahodnem delu Sicilije.
Poglej Vandali in Marsala
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Poglej Vandali in Marsovo polje, Rim
Medžerda (reka)
Medžerda (klasično Bagrada) je reka v Severni Afriki, ki teče od severovzhodne Alžirije skozi Tunizijo, preden se izlije v Tuniški zaliv (tudi zaliv Utika) in Tuniško jezero.
Poglej Vandali in Medžerda (reka)
Menora
Rekonstrukcija tempeljske menore, ki jo je ustvaril Tempeljski inštitut Menóra (hebrejska izgovarjava: ) je v Svetem pismu opisana kot antični hebrejski svečnik s sedmimi svetilkami (šest vej), narejen iz čistega zlata in uporabljen v tabernaklju (prenosnem zemeljskem bivališču izraelskega Boga), ki ga je postavil Mojzes v puščavi in pozneje v templju v Jeruzalemu.
Poglej Vandali in Menora
Numidija
Numidija, nekdanje berbersko kraljestvo v severni Afriki na ozemlju sodobne Alžirije in manjšem delu zahodne Tunizije.
Poglej Vandali in Numidija
Olibrij
Flavij Anicij Olibrij (latinsko) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal nekaj mesecev leta 472, * ni znano, Rim, † 22. oktober ali 2. november 472.
Poglej Vandali in Olibrij
Origo Gentis Langobardorum
Kodeks ''Origo gentis Langobardorum'' iz Reimsa, zdaj v Berlinu (10. stoletje) Ilustrirani ''Origo gentis Langobardorum'' iz 11. stoletja, zdaj v Salernu Origo Gentis Langobardorum je kratko besedilo iz 7.
Poglej Vandali in Origo Gentis Langobardorum
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Vandali in Orléans
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Vandali in Ostrogoti
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Vandali in Palermo
Palmirsko cesarstvo
Palmirsko cesarstvo (260–273) je bilo cesarstvo, ki se je med krizo tretjega stoletja odcepilo od Rimskega imperija.
Poglej Vandali in Palmirsko cesarstvo
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Vandali in Panonska nižina
Pantelleria
Pantelleria (sicilsko Pantiddirìa, antična Cossyra malteško Qawsra, danes Pantellerija, starogrško Kossyra, Κοσσύρα, arabsko بنت الرياح Bint al-Riyāḥ) je italijanski otok v Sicilskem prelivu v Sredozemskem morju, podobno kot Lampedusa.
Poglej Vandali in Pantelleria
Papež Agapit I.
Agapit I. (tudi Agapet I.), rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 490 Rim (Lacij, Italsko kraljestvo); † 22. april 536 Carigrad (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Vandali in Papež Agapit I.
Papež Bonifacij II.
Bonifacij II.
Poglej Vandali in Papež Bonifacij II.
Papež Celestin I.
Celestin I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje (Kampanija, Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 10. september 422; † 27. julij 432 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Vandali in Papež Celestin I.
Papež Feliks III.
Feliks III. - imenovan tudi Feliks II. (glede na dva protipapeža s takim imenom, ki ju razni avtorji različno številčijo) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 425 Rim, (Italija, Zahodnorimsko cesarstvo); papež izvoljen 13. marec 483; † 1. marec 492 Rim (Italija, Odoakerjevo kraljestvo).
Poglej Vandali in Papež Feliks III.
Papež Leon I.
Leon Veliki ali Leon I., je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 Toskana, (Italija), † 10. november 461, Rim, Zahodnorimsko cesarstvo; svetnik in cerkveni učitelj; god 10. november.
Poglej Vandali in Papež Leon I.
Papež Simah
Simah, rimski škof (papež) rimskokatoliške Cerkve in svetnik; * okrog 445 Sardinija, Zahodnorimsko cesarstvo; † 19. julij 514 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Vandali in Papež Simah
Plenitev Rima
Mesto Rim je bilo v zgodovini večkrat napadeno.
Poglej Vandali in Plenitev Rima
Pod svobodnim soncem
Pod svobodnim soncem je slovenski zgodovinski roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar.
Poglej Vandali in Pod svobodnim soncem
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Vandali in Portugalska
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Poglej Vandali in Prekmurci
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Poglej Vandali in Prob
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Vandali in Prokopij iz Cezareje
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Poglej Vandali in Puni
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Vandali in Reims
Reimska stolnica
Reimska stolnica ali Stonica naše gospe v Reimsu (francosko Notre-Dame de Reims, kar pomeni 'Gospa od Reimsa') je rimokatoliška stolnica v francoskem mestu Reims.
Poglej Vandali in Reimska stolnica
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Vandali in Rimska Britanija
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Vandali in Rimska Grčija
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Vandali in Rimska Italija
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Vandali in Rimska vojna mornarica
Rimski amfiteater
Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.
Poglej Vandali in Rimski amfiteater
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Vandali in Rimski triumf
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej Vandali in Salijski Franki
Sardinci
Sardinci.
Poglej Vandali in Sardinci
Sardinija (dežela)
Sardinija (ali Sardinnia) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Vandali in Sardinija (dežela)
Sekvani
Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.
Poglej Vandali in Sekvani
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Vandali in Sevilja
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Vandali in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Vandali in Seznam starodavnih ljudstev
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Vandali in Sicilija (dežela)
Sicilija (rimska provinca)
Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.
Poglej Vandali in Sicilija (rimska provinca)
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Poglej Vandali in Silingi
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Vandali in Sirakuze
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Vandali in Skiri
Sousse
Sousse (arabsko Susa, سوسة) je mesto in governorat v Tuniziji, ki se nahaja ob vzhodni tunizijski obali 140 km južno od Tunisa.
Poglej Vandali in Sousse
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Vandali in Speyer
Spoleto
Spoleto je starodavno mesto v italijanski pokrajini Perugia v deželi Umbrija ob vznožju Apeninov oziroma ob vznožju Monteluca.
Poglej Vandali in Spoleto
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Vandali in Srednji vek
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Poglej Vandali in Stiliho
Tempelj kapitolskega Jupitra
Tempelj Jupitra Optimusa Maximusa (Jupiter Najboljši in Največji), znan tudi kot tempelj kapitolskega Jupitra (lat. Aedes Iovis Optimi Maximi Capitolini, italijansko Tempio di Giove Ottimo Massimo) je bil najpomembnejši tempelj v antičnem Rimu, in je stal na Kapitolskem griču.
Poglej Vandali in Tempelj kapitolskega Jupitra
Teodemir
Teodemir je bil kralj panonskih Gotov iz dinastije Amal, ki je vladal od leta 470 do 475, * ni znano, † 475.
Poglej Vandali in Teodemir
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Vandali in Teoderik Veliki
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Vandali in Teodorik I.
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Poglej Vandali in Teodozij II.
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Vandali in Tervingi
Teudis
Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.
Poglej Vandali in Teudis
The Course of Empire
Thomas Cole The Course of Empire je serija petih slik, delo angleško-ameriškega slikarja Thomasa Cola, ki jih je ustvaril v letih od 1833-36.
Poglej Vandali in The Course of Empire
Timgad
Timgad ((znano tudi kot Marciana Traiana Thamugadi) je bilo rimsko mesto v gorovju Aurès v Alžiriji. Ustanovil ga je rimski cesar Trajan okoli leta 100 našega štetja in ga poimenoval Colonia Marciana Ulpia Traiana Thamugadi, v spomin na svojo mater Marcio, najstarejšo sestro Ulpijo Marciano in očeta Marka Ulpija Trajana.
Poglej Vandali in Timgad
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Poglej Vandali in Tingiška Mavretanija
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Vandali in Tirensko morje
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Vandali in Toulouse
Tripoli
Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.
Poglej Vandali in Tripoli
Tripolitanija
Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.
Poglej Vandali in Tripolitanija
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Vandali in Tunizija
Utika, Tunisia
Utika je bilo starodavno feničansko in kartagijsko mesto, ki se nahaja v bližini izliva reke Medžerde v Sredozemlje, med Kartagino na jugu in Hiponom (današnja Bizerta) na severu.
Poglej Vandali in Utika, Tunisia
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Vandali in Valencija
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Vandali in Vandali
Vandalizem
Uničena telefonska govorilnica v Tokiju, posledica vandalizma Vandalizem je vsako namerno dejanje, ki povzroči skrunjenje in/ali uničenje strukture oz.
Poglej Vandali in Vandalizem
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Vandali in Vandalsko kraljevstvo
Venetska teorija
Venetska teorija je najbolj razširjena avtohtonistična teorija o izvoru Slovencev.
Poglej Vandali in Venetska teorija
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Vandali in Vicenza
Villa Romana del Casale
Villa Romana del Casale (sicilijansko: Villa Rumana dû Casali) je velika in izpopolnjena rimska vila ali palača, ki stoji približno 3 km od mesta Piazza Armerina na Siciliji.
Poglej Vandali in Villa Romana del Casale
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Vandali in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Vandali in Vizigotsko kraljestvo
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.
Poglej Vandali in Vzhodnogermanski jeziki
Zadnja Hispanija
Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija).
Poglej Vandali in Zadnja Hispanija
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Vandali in Zenon (bizantinski cesar)
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Vandali in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Portugalske
Zgodovina Portugalske opisuje zgodovinska dogajanja na območju današnje Portugalske ter tudi v sosednjih delih Iberskega polotoka, neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Vandali in Zgodovina Portugalske
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Vandali in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Tunizije
Zgodovina Tunizije obravnava dogajanja v času na prostoru današnje države Tunizije.
Poglej Vandali in Zgodovina Tunizije
Zosim
Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.
Poglej Vandali in Zosim
15. oktober
15.
Poglej Vandali in 15. oktober
19. oktober
19.
Poglej Vandali in 19. oktober
2. junij
2.
Poglej Vandali in 2. junij
425
425 (CDXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vandali in 425
440
440 (CDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vandali in 440
454
454 (CDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vandali in 454
455
455 (CDLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vandali in 455
469
469 (CDLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vandali in 469
534
534 (DXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vandali in 534