Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Aši (jezero), Šestintrideset pogledov na goro Fudži, Bokaši (grafika), Japonska, Japonska umetnost, Japonsko slikarstvo, Kabuki, Obdobje Edo, Park Ueno, Sakuradžima, Senso-dži, Seznam japonskih slikarjev, Sto znamenitih vedut Eda, Sumida (reka), Svetišče Icukušima, Tokaido (pot), Triinpetdeset postaj na Tokaido, Ukijo-e.
Aši (jezero)
Jezero Aši (芦ノ湖, Aši-no-ko), imenovano tudi jezero Hakone ali jezero Ašinoko, je slikovito jezero na območju mesta Hakone v prefekturi Kanagava na otoku Honšu na Japonskem.
Novo!!: Utagava Hirošige in Aši (jezero) · Poglej več »
Šestintrideset pogledov na goro Fudži
''Veliki val pred obalo Kanagave'', najbolj znan lesorez v zbirki je zbirka krajinskih lesorezov japonskega umetnika Hokusaija (1760-1849).
Novo!!: Utagava Hirošige in Šestintrideset pogledov na goro Fudži · Poglej več »
Bokaši (grafika)
Bokaši (japonsko: ぼかし) je tehnika, ki se uporablja v japonski leseni grafiki.
Novo!!: Utagava Hirošige in Bokaši (grafika) · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Utagava Hirošige in Japonska · Poglej več »
Japonska umetnost
Japonska umetnost pokriva široko paleto umetniških slogov in medijev, vključno starodavno keramiko, kiparstvo, slikanje s črnilom in kaligrafijo na svili in papirju, slike ukijo-e in lesorezno grafiko, origami ter nedavno mango in anime. Ima dolgo zgodovino, ki sega od začetkov človeškega prebivanja na Japonskem otočju, nekje v 10. tisočletju pred našim štetjem, do današnje države. Japonska je bila podvržena nenadnim vpadom novih idej, ki so jim sledila dolga obdobja minimalnega stika z zunanjim svetom. Sčasoma so Japonci razvili sposobnost absorbiranja, posnemanja in končno asimilacije tistih elementov tuje kulture, ki so dopolnjevali njihove estetske preference. Najzgodnejša kompleksna umetnost na Japonskem je nastala v 7. in 8. stoletju v povezavi z budizmom. V 9. stoletju, ko so se Japonci začeli obračati stran od Kitajske in razvijati avtohtone oblike izražanja, je posvetna umetnost postala vse pomembnejša; do poznega 15. stoletja sta cveteli tako verska kot posvetna umetnost. Po vojni Ōnin (1467–1477) je Japonska vstopila v obdobje politične, družbene in gospodarske motnje, ki je trajala več kot stoletje. V državi, ki je nastala pod vodstvom šogunata Tokugava, je imela organizirana vera veliko manj pomembno vlogo v življenju ljudi, umetnost, ki je preživela, pa je bila predvsem posvetna. V obdobju Meidži (1868-1912) je prišlo do nenadnega pritoka zahodnih slogov, ki so še naprej pomembni. Slikanje je najprimernejši umetniški izraz na Japonskem, z njim se ukvarjajo tako amaterji kot profesionalci. Vse do sodobnega časa so Japonci pisali s čopičem in ne s peresom, zato so zaradi poznavanja tehnik čopiča še posebej občutljivi na vrednote in estetiko slikanja. Z vzponom popularne kulture v obdobju Edo je slog lesenih odtisov postal glavna oblika in njegove tehnike so bile natančno prilagojene za ustvarjanje barvitih grafik. Japoncem se je v tem obdobju kiparstvo zdelo veliko manj naklonjen medij za umetniško izražanje; večina velikih japonskih kipov je povezana z religijo, uporaba medija pa je upadla z zmanjševanjem pomena tradicionalnega budizma. Japonska keramika je med najboljšimi na svetu in vključuje najzgodnejše znane japonske artefakte; japonski izvozni porcelan je bil na različnih točkah pomembna industrija. Japonski lakirani izdelki so tudi ena vodilnih svetovnih umetnosti in obrti, in dela, čudovito okrašena z maki-e, so bila izvožena v Evropo in na Kitajsko ter ostala pomemben izvoz do 19. stoletja. V arhitekturi so japonske preference do naravnih materialov in interakcije notranjega in zunanjega prostora jasno izražene.
Novo!!: Utagava Hirošige in Japonska umetnost · Poglej več »
Japonsko slikarstvo
Japonsko slikarstvo (絵画, kaiga, tudi gadō 画道) je ena najstarejših in najbolj izpopolnjenih japonskih vizualnih umetnosti, ki zajema široko paleto žanrov in slogov.
Novo!!: Utagava Hirošige in Japonsko slikarstvo · Poglej več »
Kabuki
Kabuki (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame.
Novo!!: Utagava Hirošige in Kabuki · Poglej več »
Obdobje Edo
Obdobje Edo (江戸時代, Edo džidai) ali obdobje Tokugava (徳川時代, Tokugava džidai) je obdobje med letoma 1603 in 1867 v zgodovini Japonske, ko je bila Japonska pod oblastjo šogunata Tokugava in 300 regionalnih daimjojev v državi.
Novo!!: Utagava Hirošige in Obdobje Edo · Poglej več »
Park Ueno
Park Ueno (上野公園, Ueno Kōen) je velik javni park v okrožju Ueno v mestu Taitō v Tokiu na Japonskem.
Novo!!: Utagava Hirošige in Park Ueno · Poglej več »
Sakuradžima
Sakuradžima (japonsko: 桜島, dobesedno »Otok češnjevih cvetov«) je aktivni stratovulkan, prej otok in zdaj polotok, v prefekturi Kagošima na japonskem otoku Kjušu na Japonskem.
Novo!!: Utagava Hirošige in Sakuradžima · Poglej več »
Senso-dži
Sensō-dži (金龍山浅草寺, Kinrjū-zan Sensō-dži) je starodavni budistični tempelj v Asakusi v Tokiu na Japonskem.
Novo!!: Utagava Hirošige in Senso-dži · Poglej več »
Seznam japonskih slikarjev
Seznam japonskih slikarjev.
Novo!!: Utagava Hirošige in Seznam japonskih slikarjev · Poglej več »
Sto znamenitih vedut Eda
Sto znamenitih vedut Eda (名所江戸百景 Meisho Edo Hjakkei) je zbirka lesorezov ukijo-e, ki jih je začel in večinoma dokončal Utagava Hirošige (1797–1858).
Novo!!: Utagava Hirošige in Sto znamenitih vedut Eda · Poglej več »
Sumida (reka)
Reka Sumida (隅田川, Sumida-gava) je reka, ki teče skozi osrednji Tokio na Japonskem.
Novo!!: Utagava Hirošige in Sumida (reka) · Poglej več »
Svetišče Icukušima
Svetišče Icukušima (厳島神社 (嚴島神社), Icukušima-džindža) je šintoistično svetišče na otoku Icukušima (popularno znan kot Mijadžima), najbolj znan po svojih »lebdečih« vratih tori.
Novo!!: Utagava Hirošige in Svetišče Icukušima · Poglej več »
Tokaido (pot)
Pot Tōkaidō (東海道, Tōkaidō), kar približno pomeni »vzhodna morska pot«, je bila najpomembnejša od petih poti v obdobju Edo na Japonskem, ki je povezovala Kjoto z Edom (današnji Tokio).
Novo!!: Utagava Hirošige in Tokaido (pot) · Poglej več »
Triinpetdeset postaj na Tokaido
, v tu predstavljeni izdaji Hōeidō 1833–1834), je zbirka lesorezov ukijo-e, ki jih je njihov avtor Utagava Hirošige ustvaril po prvem potovanju po Tōkaidō leta 1832.Louis-Frédéric Nussbaum. (2005). v Enciklopediji Japonske, p. 973. Pot Tōkaidō med Edom (današnji Tokio), glavnim mestom šogunata in cesarsko prestolnico Kjoto, je bila glavna pot in prevozna žila stare Japonske. Je tudi najpomembnejša od »Petih cest«, to je pet glavnih cest na Japonskem (Gokaidō), ki so jih ustvarili in zgradili v obdobju Edo z namenom, dodatno okrepiti nadzor osrednje uprave nad celotno državo. Čeprav je izdaja Hōeidō je daleč najbolj znana, je tema triinpetdesetih postaj na Tokaido bila tako priljubljena, da je Hirošige konec koncev ustvaril kakih 30 različnih zbirk lesorezov o poti, ki se med seboj zelo razlikujejo, tako po velikosti (ōban ali čuban), zasnovi in celo po številu (nekatere med njimi vsebujejo le odtise). Izdaja Hōeidō Tōkaidō je najbolj znano delo Hirošige in po nakladi najbolj uspešna zbirka japonskih ukijo-e grafik. V seriji Hokusajevih Šestintrideset pogledov na goro Fudži je zbirka utemeljila to novo pomembno temo, to je ukijo-e, krajinski lesorez, tudi imenovan fūkei-ga, ki posebno poudarja »slavne poglede« (meišo). Te krajinske grafike so v celoti izkoristile nove možnosti, ki jih je nudil zahodni pristop s perspektive - pristop, ki so ga japonski umetniki v tistem trenutku v celoti osvojili in prevzeli. Hirošigejeve zbirke so bile od vsega začetka popoln uspeh, ne samo na Japonskem, temveč kasneje tudi na zahodu.
Novo!!: Utagava Hirošige in Triinpetdeset postaj na Tokaido · Poglej več »
Ukijo-e
Ukijo-e je smer v japonske umetnosti, ki je cvetela od 17.
Novo!!: Utagava Hirošige in Ukijo-e · Poglej več »
