Odpri v Google MapsKazalo
51 odnosi: Altıntepe, Argišti I., Arheološki muzej Konya, Armenci, Armenija, Armenska umetnost, Armensko kraljestvo (antika), Asarhadon, Asirija, Šalmaneser III., Dejok, Erevanske znamenitosti, Gjumri, Goris, Grobnica Kira Velikega, Grobnica Regolini-Galassi, Haldi, Huriti, Kaski, Kolhida, Korduena, Kratka kronologija, Krez, Kubit (dolžinska mera), Matenadaran, Medijsko cesarstvo, Menua, Mitani, Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Nahičevan, Prazgodovinska umetnost, Saki, Sarduri I., Sargon II., Satrapija Armenija, Sevan, Starodavni Bližnji vzhod, Starogrška keramika, Stolnica Zvartnoc, Tešub, Tiglat-Pileser III., Trdnjava Erebuni, Tukulti-Ninurta I., Tukulti-Ninurta II., Turčija, Urartščina, Vagaršapat, Zgodnji zemljevidi sveta, Zgodovina Armenije, Zgodovina geografije, ... Razširi indeks (1 več) »
Altıntepe
Altıntepe (turško »zlati hrib«) je urartska trdnjava in tempelj iz 9.-7.
Poglej Urartu in Altıntepe
Argišti I.
Argišti I. je bil šesti znani kralj Urartuja, ki je vladal od 786 pr. n. št. do 764 pr. n. št. Leta 782 pr. n. št. je zgradil citadelo v Erebuni v sedanji armenski prestolnici Erevanu, * okoli 827 pr. n. št., † okoli 764 pr. n. št. Bil je sin kralja Menue Urartskega in nadaljeval osvajanja, ki so jih začeli njegovi predhodniki.
Poglej Urartu in Argišti I.
Arheološki muzej Konya
Arheološki muzej Konya je državni arheološki muzej v Konyi v Turčiji.
Poglej Urartu in Arheološki muzej Konya
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Urartu in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Urartu in Armenija
Armenska umetnost
Armenska umetnost je edinstvena oblika umetnosti, ki se je razvijala v zadnjih petih tisočletjih, v kateri je armensko ljudstvo živelo na Armenskem višavju.
Poglej Urartu in Armenska umetnost
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Urartu in Armensko kraljestvo (antika)
Asarhadon
Asarhadonova stela Asarhadonov valj iz trdnjave Šalmaneser v Nimrudu Spomenik kralju Asarhadonu iz črnega bazalta, postavljen okoli leta 670 pr. n. št.; Britanski muzej, London Stebriček iz terakote z opisom Asarhadonove obnove Babilona; Britanski muzej, London Asarhadon (akadsko Aššur-aḥa-iddina, Ašur je dal brata, hebrejsko אֵסַר חַדֹּן, starogrško, Asaraddon,NEW ADVENT BIBLE: Ezra 4.
Poglej Urartu in Asarhadon
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Urartu in Asirija
Šalmaneser III.
Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr.
Poglej Urartu in Šalmaneser III.
Dejok
Dejok ali Dia-oku (akadsko Daiukku, elamsko Dajauka grško, Deiókis) je bil ustanovitelj in prvi šah (kralj) in svečenik Medijskega kraljestva, * ni znano, † 675 pr. n. št. Njegovo ime ima v različnih virih različne oblike.
Poglej Urartu in Dejok
Erevanske znamenitosti
Erevan sestavlja množica parkov, vrtov, kipov, zgradb in drugih spomenikov.
Poglej Urartu in Erevanske znamenitosti
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Poglej Urartu in Gjumri
Goris
Goris (armensko: Գորիս) je mesto in središče mestne skupnosti Goris v provinci Sjunik na jugu Armenije.
Poglej Urartu in Goris
Grobnica Kira Velikega
Grobnica Kira Velikega (perzijsko آرامگاه کوروش بزرگ, ārāmgāh-e kurosh-e bozorg), je zadnje počivališče Kira Velikega, ustanovitelja iranskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Urartu in Grobnica Kira Velikega
Grobnica Regolini-Galassi
Grobnica Regolini-Galassi je ena najbogatejših etruščanskih družinskih grobnic v Caereju, starodavnem mestu v Italiji, približno 50–60 kilometrov severozahodno od Rima.
Poglej Urartu in Grobnica Regolini-Galassi
Haldi
Haldi (urartsko Slika:Haldi.jpg, Ḫaldi) je bil eden od treh glavnih božanstev Urartuja.
Poglej Urartu in Haldi
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Urartu in Huriti
Kaski
Staroveška Anatolija Kaski, tudi Kaški, Kaskijci in Kasgaji, so bili v bronasti dobi ohlapna plemenska zveza neindoevropskih ljudstev, ki so govorili neklasificiran kaški jezik.
Poglej Urartu in Kaski
Kolhida
Kolhida (კოლხეთი, Kʼolheti, Κολχίς, Kolhís) je v antični geografiji predstavljala regijo in kraljestvo na območju Kavkaza, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju gruzijskega naroda.
Poglej Urartu in Kolhida
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Poglej Urartu in Korduena
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Urartu in Kratka kronologija
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr.
Poglej Urartu in Krez
Kubit (dolžinska mera)
Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta.
Poglej Urartu in Kubit (dolžinska mera)
Matenadaran
Matenadaran (armensko: Մատենադարան), uradno Inštitut za starodavne rokopise Mesrop Maštoc, je muzej, shramba rokopisov in raziskovalni inštitut v Erevanu v Armeniji.
Poglej Urartu in Matenadaran
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Urartu in Medijsko cesarstvo
Menua
Menua (armensko Մենուա, Menua) je bil peti znani kralj Urartuja, ki je vladal od okoli 810 pr.
Poglej Urartu in Menua
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Urartu in Mitani
Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.
Poglej Urartu in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Poglej Urartu in Nahičevan
Prazgodovinska umetnost
V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih.
Poglej Urartu in Prazgodovinska umetnost
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Urartu in Saki
Sarduri I.
Sarduri I. (armensko Սարդուրի Ա, Sarduri I) ali Sarduris, je bil od leta 834 pr.
Poglej Urartu in Sarduri I.
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Urartu in Sargon II.
Satrapija Armenija
Satrapija Armenija (je območje, ki ga je nadzirala rodbina Orontidov (570–201 pr. n. št.) je bila ena od satrapij Ahemenidskem cesarstvu v 6. stoletju pr. n. št., ki je kasneje postala samostojno kraljestvo, njegovi prestolnici sta bili Tušpa in kasneje Erebuni.
Poglej Urartu in Satrapija Armenija
Sevan
Sevan (Սևան) je mesto in mestna občinska skupnost, pa tudi med najbolj priljubljenimi kraji v Armeniji, ki leži v provinci Gegharkunik na severozahodni obali Sevanskega jezera.
Poglej Urartu in Sevan
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Urartu in Starodavni Bližnji vzhod
Starogrška keramika
Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.
Poglej Urartu in Starogrška keramika
Stolnica Zvartnoc
Stolnica Zvartnoc (armensko: Զուարթնոց տաճար (klasična); Զվարթնոց տաճար (preoblikovana); dobesedno Stolnica nebeških angelov) je armenska stolnica iz 7.
Poglej Urartu in Stolnica Zvartnoc
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Poglej Urartu in Tešub
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Poglej Urartu in Tiglat-Pileser III.
Trdnjava Erebuni
Trdnjava Erebuni (armensko: Էրեբունի), znana kot Arin Berd (armensko za 'trdnjava krvi'), je urartsko utrjeno mesto v Erevanu v Armeniji.
Poglej Urartu in Trdnjava Erebuni
Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.
Poglej Urartu in Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta II.
Tukulti-Ninurta II. je bil drugi kralj Novoasirskega cesarstva, ki je vladal od leta 891 pr.
Poglej Urartu in Tukulti-Ninurta II.
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Urartu in Turčija
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Poglej Urartu in Urartščina
Vagaršapat
Vagaršapat je četrto največje mesto v Armeniji in najštevilnejša občinska skupnost province Armavir.
Poglej Urartu in Vagaršapat
Zgodnji zemljevidi sveta
Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.
Poglej Urartu in Zgodnji zemljevidi sveta
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Poglej Urartu in Zgodovina Armenije
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Urartu in Zgodovina geografije
Zgodovinski muzej Armenije
Zgodovinski muzej Armenije je muzej v Erevanu v Armeniji z oddelki za arheologijo, numizmatiko, etnografijo, moderno zgodovino in restavriranje.
Poglej Urartu in Zgodovinski muzej Armenije