Kazalo
18 odnosi: Alalah, Amarnska pisma, Amarnsko obdobje, Artašumara, Artatama II., Šattivaza, Šuttarna III., Ehnaton, Eriba-Adad I., Hurijščina, Huriti, Kanaan, Mitani, Pijaššili, Tell Brak, Tija, Tutmoz IV., Zlato.
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Tušratta in Alalah
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Tušratta in Amarnska pisma
Amarnsko obdobje
Amarni, po kateri je obdobje dobilo ime Amarnsko obdobje je bilo obdobje egipčanske zgodovine v drugi polovici Osemnajste dinastije, ko je bila faraonova rezidenca preseljena v Ahetaton (slovensko Atonovo obzorje), sedanjo Amarno.
Poglej Tušratta in Amarnsko obdobje
Artašumara
Artašumara (sanskrt Ṛta-smara, On misli na Ṛta) je bil v 14.
Poglej Tušratta in Artašumara
Artatama II.
Artatama II. (sanskrt: Ṛta-dhaman, njegovo bivališče je Ṛta) je bil uzurpator prestola kralje Tušratte Mitanskega v 14.
Poglej Tušratta in Artatama II.
Šattivaza
Šattivaza (huritsko Kili-Tešup), včasih tudi Kurtivaza ali Mattivaza, je bil v 14.
Poglej Tušratta in Šattivaza
Šuttarna III.
Šuttarna III. je bil mitanski kralj, ki je vladal malo časa v 14.
Poglej Tušratta in Šuttarna III.
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Tušratta in Ehnaton
Eriba-Adad I.
Eriba-Adad I. (akadsko mSU-dIM ali mSU-d10, (bog) Adad je nadomestil) je bil od leta 1392 pr.
Poglej Tušratta in Eriba-Adad I.
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Tušratta in Hurijščina
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Tušratta in Huriti
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Tušratta in Kanaan
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Tušratta in Mitani
Pijaššili
Pijaššili, znan tudi kot Šarri-Kušuh, je bil hetitski princ in srednji sin kralja Šupiluliume I., mlajši od Arnuvande I. in starejši od Šupiluliumovega naslednika Muršilija II. in morda tudi od nesrečnega Zananze.
Poglej Tušratta in Pijaššili
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Tušratta in Tell Brak
Tija
Tija, tudi Tije, Taja, Tij in Tiji, je bila hčerka Juje in Tuje, * okoli 1398 pr. n. št., Ahmim, Gornji Egipt, † 1338 pr. n. št., Tebe Bila je velika kraljeva žena faraona Amenhotepa III., mati faraona Ehnatona in stara mati faraona Tutankamona.
Poglej Tušratta in Tija
Tutmoz IV.
Tutmoz IV. (egipčansko /ḏḥwty.ms/ Djehutymes, Tot je rojen), včasih tudi Tutmozis IV., je bil osmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1401–1391 pr.
Poglej Tušratta in Tutmoz IV.
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Tušratta in Zlato