OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 442 odnosi: Ašikpašazade, Abasidski kalifat, Abdul Hamid I., Adhan, Ahidname, Aj Ata, Ajdin, Ajdinski emirat, Ajvar, Ak Kojunlu, Akçe, Alaverdi, Aleksandropolis, Alemanija, Ali Kušči, Alma, Alp Arslan, Altıntepe, Anatolija, Anemasova ječa, Antalya, Arabska abeceda, Ararat, Arbil, Arpalik, Arzava, Atatürkov muzej, Solun, Avitohol, Avstrija, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Azabi, Şalom, Azerbajdžan, Azerbajdžanščina, Azerbajdžanci, Azovsko morje, Šaban, Šahada, Šahin Geraj, Šakal, Šefika, Šentandraž v Labotski dolini, Šerif (ime), Šerifa, Šiungnu, İslâm Ansiklopedisi, İsmail YK, Ženski sultanat, Žlica, Ü, ... Razširi indeks (392 več) » « Shrink indeks

Ašikpašazade

Ašikpašazade ali derviš Ahmed (turško Aşıkpaşazade Derviş Ahmet Âşıkî), bolj znan po svojem psevdonimu Ašiki in družinskem imenu Ašikpašazade, je bil osmanski zgodovinar, viden predstavnik zgodnjega osmanskega zgodovinopisja, * 1400, Manisa, † 1484, Konstantinopel Bil je pravnuk mističnega pesnika, derviša Ašik Paše (1272–1333).

Poglej Turščina in Ašikpašazade

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Turščina in Abasidski kalifat

Abdul Hamid I.

Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول‎, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.

Poglej Turščina in Abdul Hamid I.

Adhan

Adhan (arabsko أَذَان, lahko prečrkovano tudi v athan ali azan) je islamski klic k obvezni molitvi (fardu).

Poglej Turščina in Adhan

Ahidname

Bosni zagotovil popolno versko svobodo in zaščito Ahidnama (turško Ahidnâme iz arabskega dha, garancija in perzijskega nāme, knjiga, dokument, v prostem prevodu garancijsko pismo) je bila osmanska listina, pogosto povezana s kapitulacijo.

Poglej Turščina in Ahidname

Aj Ata

Aj Ata (turško in azerbajdžansko Ay Ata, v cirilici Ай Ата), včasih tudi Aj Tanrı ali Aj Dede (turško Ay Dede, turkmensko Aý Däde, azerbajdžansko Ay Dədə) je ena od mitoloških entitet v turški mitologiji in tengrizmu.

Poglej Turščina in Aj Ata

Ajdin

Ajdin je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Ajdin

Ajdinski emirat

Ajdinski emirat (turško Aydınoğulları Beyliği), Ajdinidi ali Ajdinska dinastija (tuško Aydınoğulları) je bil eden od anatolskih bejlukov, znan po pomorskem piratstvu.

Poglej Turščina in Ajdinski emirat

Ajvar

Ajvar (iz turščine hayvar – osoljene ikre) je bila izvirno mešana solata iz jajčevcev, paprik in začimb.

Poglej Turščina in Ajvar

Ak Kojunlu

Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق‌ قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.

Poglej Turščina in Ak Kojunlu

Akçe

Akçe (osmansko turško: آقچه) je bila osnovna denarna enota Osmanskega cesarstva, ki se je začel kovati med vladanjem sultana Orhana I. (1326-1359).

Poglej Turščina in Akçe

Alaverdi

Alaverdi Alaverdi (armensko Ալավերդի) je mesto v severovzhodnem delu armenske province Lori, nedaleč od meje z Gruzijo.

Poglej Turščina in Alaverdi

Aleksandropolis

Aleksandropolis (prej turško Dedeağaç) je mesto in pristanišče v Trakiji (Grčija), ki leži ob ustju reke Marice; je glavno mesto pokrajine Evros.

Poglej Turščina in Aleksandropolis

Alemanija

Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.

Poglej Turščina in Alemanija

Ali Kušči

Alaudin Ali Ibn Mohamed Samarkandi, bolj znan kot mula Ali Kušči (osmansko turško in perzijsko علی قوشچی, kuşçu – turško sokolar,Vlahakis, George (2006). Imperialism and science: social impact and interaction. ABC-CLIO, str. 75, ISBN 978-1-85109-673-2. latinsko Ali Kushgii), je bil turški astronom, matematik in naravoslovec, rojen v Samarkandu, ki se je malo pred letom 1472 preselil v Osmansko cesarstvo, * 1403, Samarkand, Timuridsko cesarstvo, † 16.

Poglej Turščina in Ali Kušči

Alma

Alma je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Alma

Alp Arslan

ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.

Poglej Turščina in Alp Arslan

Altıntepe

Altıntepe (turško »zlati hrib«) je urartska trdnjava in tempelj iz 9.-7.

Poglej Turščina in Altıntepe

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Turščina in Anatolija

Anemasova ječa

Anemasova ječa (turško: Anemas Zindanları) je velika bizantinska stavba, naslonjena na zahodno obzidje Konstantinopla, sedanjega Carigrada, Turčija.

Poglej Turščina in Anemasova ječa

Antalya

Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.

Poglej Turščina in Antalya

Arabska abeceda

Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.

Poglej Turščina in Arabska abeceda

Ararat

Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.

Poglej Turščina in Ararat

Arbil

Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.

Poglej Turščina in Arbil

Arpalik

Arpalik (turško arpalık) je izraz, ki je v Osmanskem cesarstvu pomenil veliko zemljiško posest, na primer sandžak, ki je bila začasno dodeljena osebi na visokem položaju v državni hierarhiji, ali krajišniku (nekakšen mejni grof), dokler niso zanjo našli ustreznega položaja.

Poglej Turščina in Arpalik

Arzava

Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.

Poglej Turščina in Arzava

Atatürkov muzej, Solun

Atatürkov muzej (Μουσείο Ατατούρκ, Mousío Atatúrk, Atatürk Evi Müzesi, Atatürkov hišni muzej) je zgodovinski hišni muzej v Solunu, Osrednja Makedonija, Grčija.

Poglej Turščina in Atatürkov muzej, Solun

Avitohol

''Imenik bolgarskih kanov'', Prepis Uvarova iz 15.-16. stoletje Avitohol (bolgarsko: Авитохол) (?153-453?) je prvo ime v Imeniku bolgarskih kanov.

Poglej Turščina in Avitohol

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Turščina in Avstrija

Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)

Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.

Poglej Turščina in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)

Azabi

Azab – lokostrelec na turški galeji Azabi (osmansko turško عزب‎, turško azab, poslovenjeno neporočen moški, samec) so bili nekakšna kmečka milica, ki so jo prvotno sestavljali neporočeni mladostniki, ki so v zgodnji osmanski vojski služili kot neregularni pešci (lahka pehota).

Poglej Turščina in Azabi

Şalom

Şalom (hebrejsko: שָׁלוֹם, slovensko: Mir), je judovski tednik, ki izhaja v Turčiji.

Poglej Turščina in Şalom

Azerbajdžan

Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.

Poglej Turščina in Azerbajdžan

Azerbajdžanščina

Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.

Poglej Turščina in Azerbajdžanščina

Azerbajdžanci

Plesalke v narodnih nošah Azerbajdžanci ali Azeri so turški narod, ki živi v Azerbajdžanu in severnem Iranu (Južni Azerbejdžan), pa tudi širše od Kavkaza do Iranske planote.

Poglej Turščina in Azerbajdžanci

Azovsko morje

Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.

Poglej Turščina in Azovsko morje

Šaban

Šaban je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Šaban

Šahada

Šahada ali šehadet je islamska molitev, ki pomeni izpoved vere v edinega Boga (Alaha) in priznavanje Mohameda za njegovega preroka.

Poglej Turščina in Šahada

Šahin Geraj

Šahin Geraj (krimsko tararsko شاهين كراى‎, Şahin Geray, turško Şahin Giray) je bil zadnji kan Krimskega kanata, * 1745, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 1787, Rodos, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Šahin Geraj

Šakal

Šakali so srednje veliki vsejedski sesalci iz rodu Canis, ki vključuje tudi volkove in domačega psa.

Poglej Turščina in Šakal

Šefika

Šefika je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Šefika

Šentandraž v Labotski dolini

Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.

Poglej Turščina in Šentandraž v Labotski dolini

Šerif (ime)

Šerif je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Šerif (ime)

Šerifa

Šerifa je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Šerifa

Šiungnu

Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.

Poglej Turščina in Šiungnu

İslâm Ansiklopedisi

İslâm Ansiklopedisi (İA) (Enciklopedija islama) je turška akademska enciklopedija za islamske študije.

Poglej Turščina in İslâm Ansiklopedisi

İsmail YK

İsmail YK, polno ime İsmail Yurtseven, turško-nemški pop pevec in skladatelj, * 5. julij 1978, Hamm, Nemčija.

Poglej Turščina in İsmail YK

Ženski sultanat

Valide sultan s spremljevalkama v svojih rezidenci v palači Topkapi (rekonstrukcija) Ženski sultanat (turško: Kadınlar saltanatı) je bilo skoraj 130 let dolgo obdobje v 16.

Poglej Turščina in Ženski sultanat

Žlica

Žlíca je priprava in pripomoček za zajemanje zlasti tekočih jedi – jedilna žlica.

Poglej Turščina in Žlica

Ü

Ü ali ü je črka, ki se uporablja v več latinskih pisavah za označevanje sprednjega zaokroženega samoglasnika ali kot diakritični znak za označevanje izgovarjave glasov ali.

Poglej Turščina in Ü

Čagataj

Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.

Poglej Turščina in Čagataj

Čagatajščina

Čagatajščina, čagatajska turščina, stara ujgurščina ali stara uzbeščina (čagatajsko جغتای, džaĝatāj ali ترکی, turkī, uzbeško ﭼﯩﻐﻪتاي, чиғатой тили, čig’atoj tili, ujgursko چاغاتاي تىلى, чағатай тили, čagataj tili, turško Çağatayca) je izumrli turški jezik, ki se je nekoč na široko govoril v Centralni Aziji.

Poglej Turščina in Čagatajščina

Čagatajski kanat

Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.

Poglej Turščina in Čagatajski kanat

Čandarli Ali Paša

Čandarli Ali Paša (turško Çandarlı Ali Paşa) je bil od leta 1387 do 1406 veliki vezir osmanskih sultanov Murata I., Bajazida I. in med osmanskim medvladjem Sulejmana Čelebija, * ni znano, † 18. december 1406.

Poglej Turščina in Čandarli Ali Paša

Čandarli Kara Halil Hajredin Paša

Čandarli Kara Halil Hajredin Paša (turško Çandarlı Kara Halil Hayreddin Paşa) je bil prvi veliki vezir sultana Murata I., * okoli 1330, Osmansko cesarstvo, † 22. januar 1387, Seres, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Čandarli Kara Halil Hajredin Paša

Čerkezi

Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.

Poglej Turščina in Čerkezi

Čerkezija

Karta Čerkezije iz leta 1840 Čerkezija na karti Kavkaza Čerkezija (rusko: Черкесия/Čerkesija, turško: Çerkesya) je pokrajina na zahodnem Kavkazu.

Poglej Turščina in Čerkezija

Čigirin

Čigirin (ukrajinsko Чигири́н, Čigirín, rusko Чигири́н, Čigirin, poljsko Czehryń, turško Çigirin ali Çehrin) je mesto v Čerkaški oblasti v osrednji Ukrajini.

Poglej Turščina in Čigirin

Čreda (film)

Čreda je turški dramski film iz leta 1978, ki je zanj napisal scenarij, ga produciral in režiral Yılmaz Güney, med prestajanjem njegove druge zaporne kazni pa je kot režiser deloval tudi Zeki Ökten.

Poglej Turščina in Čreda (film)

Čulo kagan

Čulo kagan (turško Çula Han, poenostavljeno kitajsko 处罗, tradicionalno kitajsko 處羅, pinjin Chùluo Kěhàn, srednje kitajsko Guangjun), rojen kot Ašina Šičun, je bil tretji kagan Vzhodnega turškega kaganata, * ni znano, † 621.

Poglej Turščina in Čulo kagan

Čuvaši

Čuvaši (čuvaško чăваш, mn. чăвашсе́м, rusko чуваши, Čuvaši) so turška etnična skupina, prvotno naseljena od porečja Volge do Sibirije.

Poglej Turščina in Čuvaši

Ö

sličica Ö ali ö je črka, ki se uporablja v več razširjenih latinskih pisavah ali pa kot črka O s preglasom za označitev sprednjih samoglasnikov ali.

Poglej Turščina in Ö

Ćele kula

Eden od zidov Ćele kule Ćele kula (posrbljen turški izraz Kelle Kule: stolp iz lobanj) je kostnica v obliki stolpa v Nišu.

Poglej Turščina in Ćele kula

Çinili Köşk

Çinili Köşk (izg. činili köšk, slovensko Poploščeni paviljon) je s keramičnimi ploščicami obložen paviljon v carigrajski cesarski palači Topkapi Saraj.

Poglej Turščina in Çinili Köşk

Bahčisaraj

Bahčisaraj (ukrajinsko in rusko Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega bağça - vrt in saray - palača, krimsko tatarsko Bağçasaray, turško Bahçesaray, perzijsko باغچه سرای‎‎) je mesto na polotoku Krimu in upravno središče Bahčisarajskega rajona.

Poglej Turščina in Bahčisaraj

Bahčisarajski mirovni sporazum

Bahčisarajski mirovni sporazum (rusko Бахчисарайский мирный договор, Bahčisarajskij mirnij dogovor, turško Bahçesaray Antlaşması) je bil sporazum, s katerim se je končala rusko-turška vojna (1676-1681).

Poglej Turščina in Bahčisarajski mirovni sporazum

Bajazid I.

Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.

Poglej Turščina in Bajazid I.

Bajazid II.

Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Bajazid II.

Baltadži Mehmed Paša

Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Baltadži Mehmed Paša

Barış Manço

Barış Manço, turški glasbenik in televizijska osebnost, * 2. januar 1943, Üsküdar, Carigrad, † 1. februar 1999, Kadıköy, Carigrad.

Poglej Turščina in Barış Manço

Basarab I. Vlaški

Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.

Poglej Turščina in Basarab I. Vlaški

Beşparmak

Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.

Poglej Turščina in Beşparmak

Beg

Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.

Poglej Turščina in Beg

Beglerbeg

Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.

Poglej Turščina in Beglerbeg

Belek Gazi

Belek Gazi (turško Nuruddevle Belek ali Balak) je bil turški beg na začetku 12.

Poglej Turščina in Belek Gazi

Beograjska trdnjava

Beograjska trdnjava (Beogradska tvrđava) je trdnjava, ki stoji ob sotočju Donave in Save v središču srbskega glavnega mesta Beograda.

Poglej Turščina in Beograjska trdnjava

Berat (listina)

Berat (turško berat iz arabščine barat) je sultanovo pismo ali listina s katero se dajejo posebne pravice.

Poglej Turščina in Berat (listina)

Bez tebe

Bez tebe (slovensko: Brez tebe) je debitantski studijski album slovenske pevke Senidah.

Poglej Turščina in Bez tebe

Bimbaša

Bimbaša (tudi binbaši/bimbaši; izvirno turško: Binbaşı; dobesedno šef tisočih) je vojaški čin v turški Kopenski vojski (ustreza mu čin majorja) in bil čin v egiptovskih oboroženih silah; tudi tu je ustrezal činu majorja.

Poglej Turščina in Bimbaša

Bitka na Kosovskem polju (1448)

Druga bitka na Kosovskem polju (madžarsko második rigómezei csata, turško İkinci Kosova Savaşı) 17.-20.

Poglej Turščina in Bitka na Kosovskem polju (1448)

Bitka na Zlatici

Bitka na Zlatici e bila bitka, ki je potekala 12. decembra 1443 med Osmanskim cesarstvom in ogrsko-srbsko križarsko vojsko na prelazu Zlatica (bolgarsko Златишки проход, turško Izladi Derbendi) na Stari planini, ki se je končala s prepričljivo zmago Osmanov.

Poglej Turščina in Bitka na Zlatici

Bitka pri Basianu

Bitka pri Basianu (turško Basian Savaşı, gruzinsko ბასიანის ბრძოლა, Basianis brdzola) je bila bitka med vojskama seldžuškega Sultanata Rum in Kraljevine Gruzije v dolini Basiani 60 km severovzhodno od Erzuruma v sedanji Republiki Turčiji.

Poglej Turščina in Bitka pri Basianu

Bitka pri Grocki

Bitka pri Grocki (nemško Schlacht bei Grocka, turško Hisarcık Savaşı) je bila bitka med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom 21.

Poglej Turščina in Bitka pri Grocki

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Poglej Turščina in Bitka pri Mohaču

Bitka pri Navarinu

Bitka pri Navarinu (turško Navarin deniz muharebesi) je bila pomorska bitka 20. oktobra 1827 v zalivu Navarino (sodobni Pilos) na zahodni obali polotoka Peloponeza v Jonskem morju.

Poglej Turščina in Bitka pri Navarinu

Bitka pri Senti

Bitka pri Senti (madžarsko Zentai csata, nemško Schlacht bei Zenta, srbsko Битка код Сенте, turško Zenta Savaşı) je potekala 11. septembra 1697 med habsburško monarhijo in osmansko vojsko.

Poglej Turščina in Bitka pri Senti

Bitola

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.

Poglej Turščina in Bitola

Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.

Poglej Turščina in Bizantinski senat

Bolgarija na Pesmi Evrovizije

Kristian Kostov leta 2017. Elica Todorova in Stojan Jankulov v Helsinkih leta 2007. Balthazar v Beogradu leta 2008. Bolgarija se je Pesmi Evrovizije prvič udeležila leta 2005.

Poglej Turščina in Bolgarija na Pesmi Evrovizije

Bosanščina

Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.

Poglej Turščina in Bosanščina

Brestlitovski mir

Brestlitovski mir je bila separatna mirovna pogodba, ki so jo 3. marca 1918 podpisali predstavniki centralnih sil in delno priznane sovjetske Rusije v Brest-Litovsku (sedaj Brest, Belorusija).

Poglej Turščina in Brestlitovski mir

Bridž

Igra bridža Brídž ali brídge je igra s kartami z vzetki (»štihi«).

Poglej Turščina in Bridž

Budžak

Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.

Poglej Turščina in Budžak

Budim

Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.

Poglej Turščina in Budim

Bukareški mirovni sporazum (1812)

Bukareški mirovni sporazum (rusko Бухарестский мирный договор (1812), turško Bükreş Antlaşması (1812)) je bil sporazum med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, podpisan 28.

Poglej Turščina in Bukareški mirovni sporazum (1812)

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Turščina in Carigrad

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Turščina in Cezar (naslov)

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Poglej Turščina in Ciper

Ciprski evrokovanci

Ciprski evrokovanci vsebujejo tri različne grafične podobe za tri serije kovancev.

Poglej Turščina in Ciprski evrokovanci

Džezajirli Gazi Hasan Paša

Džezajirli Gazi Hasan Paša ali Hasan Paša Alžirec (turško Cezayirli Gazi Hasan Paşa) je bil general, veliki admiral (kapudan paša) (1770-1790) in veliki vezir (1790) Osmanskega cesarstva, * 1713, † 19. marec 1790.

Poglej Turščina in Džezajirli Gazi Hasan Paša

Džizja

Džizja (arabsko جزية‎ DIN ǧizyah, IPA dʒizja, osmansko turško cizye) je bil davek (glavarina), ki so ga morali po islamskem šeriatskem pravu enkrat letno plačati zdravi nemuslimanski moški državljani (kristjani in Judje), sposobni za opravljanje vojaške službe.

Poglej Turščina in Džizja

Delibaša

Delibaša (srbohrvaška popačenka iz turščine delibaşi) je bivši položaj v turških oboroženih silah, ki je bil poveljnik telesne garde, sestavljene iz lahke konjenice.

Poglej Turščina in Delibaša

Delija

Delija (srbsko popačeno iz turščine (turcizem) deli - junak) je bil naziv za lahko konjenico, ki je bila znana po hrabrosti in predrznosti.

Poglej Turščina in Delija

Devlet I. Geraj

Devlet I. Geraj (krimsko tatarsko I Devlet Geray, ۱دولت كراى‎ ali Taht Alğan Devlet Geray, تخت آلغان دولت كراى‎, turško I. Devlet Giray, rusko Девлет I Герай, Devlet I Geraj, ukrajinsko Девлет I Ґерай, Devlet I. Geraj) je bil od leta 1551 do 1577 kan Krimskega kanata.

Poglej Turščina in Devlet I. Geraj

Dimitrij Cantemir

Dimitrij Cantemir v osmanski opravi Dimitrij Cantemir na moldavski znamki Dimitrij Cantemir na znamki Sovjetske zveze (1973) Dimitrij Cantemir na bankovcu za 100 rubljev Aleksander Roslin (1757): Posmrtni portret Cantemirjeve druge žene Anastazije Ivanovne, grofice Hesse–Homburške in kneginje Trubeckaje Louis-Michel van Loo (1759): Portret Cantemirjeve hčerka, kneginje Ekaterine Dmitrijevne Golicine; Puškinov muzej lepih umetnosti, Moskva, Rusija Dimitrij ali Demetrij Cantemir Encyclopedia Britannica (1878).

Poglej Turščina in Dimitrij Cantemir

Dirham

Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.

Poglej Turščina in Dirham

Diyarbakırska trdnjava

Sur je obdan z obzidjem; vzhodna polovica obzidanega mesta je bila med turško-kurdskim konfliktom leta 2015-2016 povsem porušena; zahodna polovica je bila porušena leta 2017 Načrt mesta kot ga je v 16. stoletju naslikal Matrakci Nasuh Diyarbakırska trdnjava (turško Diyarbakır Kalesi) je zgodovinska trdnjava v Surju, Diyarbakır, Turčija.

Poglej Turščina in Diyarbakırska trdnjava

Dothraki

Dothraki je umetno ustvarjen jezik, ki se pojavlja v fantazijskih romanih Pesem ledu in ognja avtorja Georgea R. R. Martina in v televizijski seriji Igra prestolov, kjer ga govori nomadsko ljudstvo Dothraki.

Poglej Turščina in Dothraki

Države članice Evropske unije

Evropska unija (EU) je politična in gospodarska unija 27 držav članic, ki so podpisnice ustanovnih pogodb unije in imajo s tem privilegije in obveznosti članstva.

Poglej Turščina in Države članice Evropske unije

Eğirdir

Eğirdir je mesto, jezero in okrožje v provinci Isparta v sredozemskem delu Turčije.

Poglej Turščina in Eğirdir

EBay

Centrala v San Jose, Kalifornija eBay Inc. je ameriško spletno podjetje, ki je specializirano za internetne dražbe in spletno nakupovanje, kjer ljudje in mnoga podjetja kupujejo in prodajajo najrazličnejše stvari in storitve po vsem svetu.

Poglej Turščina in EBay

Edigej

Edigej, Edigu ali Edege Mangit (turško İdegäy) je bil turški emir Bele horde, ki je ustanovil svojo državo, kasneje znano kot Nogajeva horda, * 1352, † 1419, Stari Saraj, Zlata horda.

Poglej Turščina in Edigej

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Turščina in Egejsko morje

Ejalet

Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت‎) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.

Poglej Turščina in Ejalet

Enes

Enes je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Enes

Enkomi

Enkomi (grško, Enkomi, turško Tuzla) je vas pri Famagusti na otoku Cipru.

Poglej Turščina in Enkomi

Enver

Enver je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Enver

Erlik

Erlik, Erlig, Erklik ali Erlik Kan (turško Erlik ali Erlik Han, mongolsko Эрлэг ali Эр-Каан, Er Kaan, rusko Эрлик, Jerlik) je bil v turški in mongolski mitologiji bog smrti in podzemlja.

Poglej Turščina in Erlik

Esad

Esad je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Esad

Etnografski muzej, Ankara

Etnološki muzej v Ankari (turško Ankara Etnografya Müzesi) je posvečen kulturi turških civilizacij.

Poglej Turščina in Etnografski muzej, Ankara

Eva

Eva je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Eva

Evlija Čelebi

Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى‎, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.

Poglej Turščina in Evlija Čelebi

Evlija Čelebi in voda življenja

Evlija Čelebi in voda življenja (izvirno Evliya Çelebi ve Ölümsüzlük Suyu) je Turški animiran film studia Anibera iz leta 2014, ki sta ga režirala Serkan Zelzele.

Poglej Turščina in Evlija Čelebi in voda življenja

Fadil

Fadil je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Fadil

Fatima (ime)

Fatima je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Fatima (ime)

Ferid

Ferid je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Ferid

Ferman

Bajazida II., ki sta shranjena v cerkvi Svete Marije Mongolov v Istanbulu Ferman (turško ferman iz perzijskega فرمان, farmân, kar pomeni odločba ali ukaz) je uredba, odločba, pooblastilo ali uradno dovoljenje suverena (vladarja) v nekaterih islamskih državah, na primer v Osmanskem cesarstvu, Mogulskem imperiju in Iranu med vladanjem šaha Mohameda Reze Pahlavija.

Poglej Turščina in Ferman

Fetih I. Geraj

Fetih I. Geraj (turško I. Fetih Giray) je leta 1596–1597 zelo malo časa vladal kot kan tatarskega Krimskega kanata, * okoli 1558, † 1597.

Poglej Turščina in Fetih I. Geraj

Fikret

Fikret je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Fikret

Filipi, Grčija

Filipi (grško Φίλιπποι, Fílippoi) je bilo veliko grško mesto severozahodno od bližnjega otoka Tasos.

Poglej Turščina in Filipi, Grčija

Fokaja

Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.

Poglej Turščina in Fokaja

Francoski protektorat v Tuniziji

Francoski protektorat v Tuniziji (al-Ḥimāya al-Fransīya fī Tūnis), običajno imenovan preprosto francoska Tunizija, je bil ustanovljen leta 1881, v času francoskega kolonialnega cesarstva, in je trajal do tunizijske neodvisnosti leta 1956.

Poglej Turščina in Francoski protektorat v Tuniziji

Fustanella

Fustanella je tradicionalno nagubano oblačilo, podobno krilu, ki ga imenujejo tudi kilt, ki ga nosijo moški iz mnogih narodov na Balkanu (Jugovzhodna Evropa).

Poglej Turščina in Fustanella

Gagauzi

| region9.

Poglej Turščina in Gagauzi

Gagavščina

Gagavščina je jezik iz turške skupine jezikov.

Poglej Turščina in Gagavščina

Galata

Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.

Poglej Turščina in Galata

Galatski most

Galatski most (turško Galata Köprüsü) je dvižni most preko zaliva Zlati rog v Carigradu, Turčija.

Poglej Turščina in Galatski most

Gazi Husrev-beg

Gazi Husrev-begovo turbe (desno) v Sarajevu Gazi Husrev-beg (osmansko turško غازى خسرو بك‎, Gāzī Ḫusrev Beğ, sodobno turško Gazi Hüsrev Bey) je bil v letih 1521–1525, 1526–1534 in 1536–1541 osmanski sandžak-beg (guverner) Bosne, * 1480, Serez, Osmansko cesarstvo, † 1541, Drobnjaci, Črna gora.

Poglej Turščina in Gazi Husrev-beg

Gazi II. Geraj

Gazi II.

Poglej Turščina in Gazi II. Geraj

Germijan

Germijan (turško Germiyanoğulları Beyliği) s prestolnico Kütahya je bil ena od prominentnih anatolskih obmejnih kneževin (bejlik), ki so jo ustanovili Kurdi in Turki v zatonu Seldžuškega sultanata Rum.

Poglej Turščina in Germijan

Giz

Gíz (ግዕዝ) je starodavni etiopski semitski jezik, ki ga uporablja le še etiopska tevahedska pravoslavna cerkev in izraelska manjšina v Etiopiji za svete knjige in bogoslužje.

Poglej Turščina in Giz

Gokturki

Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.

Poglej Turščina in Gokturki

Gorski Karabah

Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.

Poglej Turščina in Gorski Karabah

Habur

Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.

Poglej Turščina in Habur

Hadži Halil Paša

Hadži Halil Paša (turško Hacı Halil Paşa) je bil veliki vezir Osmanskega cesarstva, * ni znano, † 1733, Kreta, Osmansko cesarstvo, zdaj Grčija.

Poglej Turščina in Hadži Halil Paša

Hadži I. Geraj

Hadži I. Geraj ali Melek Hadži Geraj (krimsko tatarsko بیر-حاجى كراى‎, Bır Hacı Geray, ملک خاجى كراى, Melek Hacı Geray, turško I. Hacı Giray, rusko Хаджи I Герай, Hadži I Geraj, ukrajinsko Хаджі I Ґерай, Hadži I Geraj) je bil ustanovitelj in prvi vladar Krimskega kanata, * 1397, † 1466.

Poglej Turščina in Hadži I. Geraj

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Turščina in Hagija Sofija

Hajduk

Hajduk, 1703 Slika Hajduka-Veljka pomembnega Srbskega izobčenca, ki se je boril proti okupaciji Otomanov v prvi polovici 19.stoletja. Hajduk je vrsta neregularnega vojaka pehote, ki jo najdemo v Srednji Evropi in delih Jugovzhodne Evrope od začetka 17.

Poglej Turščina in Hajduk

Hajredin Barbarosa

Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس‎, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4.

Poglej Turščina in Hajredin Barbarosa

Halikarnas

Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.

Poglej Turščina in Halikarnas

Hamidski bejlik

Hamidski bejlik, Hamidska dinastija ali krajše Hamidi (sodobno turško Hamidoğulları ali Hamidoğulları Beyliği) je bil eden od bejlikov, ki so nastali v 14.

Poglej Turščina in Hamidski bejlik

Hanija

Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.

Poglej Turščina in Hanija

Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje

Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje–Jugra (rusko in mansijsko Ханты-Мансийский автономный округ — Югра, Hanti-Mansijski avtonomni okrug — Jugra; hantijsko Хӑнты-Мансийской Aвтономной Округ) ali Hantija-Mansija je federalni subjekt Rusije (avtonomno okrožje Tjumenske oblasti).

Poglej Turščina in Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje

Harač

Harač (arabsko خراج‎, haradž, turško haraç, harač) je bil vrsta davka na kmetijsko zemljišče in njegove pridelke, ki je temeljil na islamskem pravu.

Poglej Turščina in Harač

Hasan Paša Predojević

Hasan Paša Predojević (turško Telli Hasan Paşa, bosansko Gazi Hasan-paša Predojević) je bil peti beglerbeg Bosanskega pašaluka in slaven osmanski vojaški poveljnik bosanskega porekla, ki je med osmanskimi vojnami v Evropi vodil napade na habsburško Kraljevino Hrvaško, * okoli 1530, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 1593, Sisak, Kraljevina Hrvaška, Habsburška monarhija.

Poglej Turščina in Hasan Paša Predojević

Hatuša

Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.

Poglej Turščina in Hatuša

Hatun

Hatun (mongolsko ᠬᠠᠲᠤᠨ, hatun ali хатан, hatan, perzijsko perzijsko خاتون‎‎, hātūn urdu, خاتون‎, hātūn, mn. خواتين, havātīn, turško hatun) je bil ženski plemiški naslov, dvojnik naslova kan ali kagan.

Poglej Turščina in Hatun

Hazari

Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.

Poglej Turščina in Hazari

Hercegovski sandžak

Hercegovski sandžak (turško Hersek Sancağı, bosansko in črnogorsko Hercegovački sandžak) je bila administrativna enota Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1470.

Poglej Turščina in Hercegovski sandžak

Hevselski vrtovi

Hevselski vrtovi (turško Hevsel Bahçeleri) so sedemsto hektarjev obdelanih rodovitnih zemljišč med trdnjavo Diyarbakır in reko Tigris v jugovzhodni Anatoliji, Turčija.

Poglej Turščina in Hevselski vrtovi

Hindijščina

Hindijščina je indoevropski jezik, ki ga večinoma govorijo v zveznih državah severne in srednje Indije.

Poglej Turščina in Hindijščina

Hrvatizem

Hrvatízem ali kroatízem je iz hrvaščine prevzeta jezikovna prvina v kakem drugem jeziku.

Poglej Turščina in Hrvatizem

Ibrahim

Ibrahim je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Ibrahim

Ibrahim I.

Ibrahim I. (osmansko turško: ابراهيماول, İbrâhîm-i evvel, turško: Birinci İbrahim), 18.

Poglej Turščina in Ibrahim I.

Ilkanat

Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.

Poglej Turščina in Ilkanat

Indoevropski jeziki

Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.

Poglej Turščina in Indoevropski jeziki

Isa Čelebi

Isa Čelebi (turško İsa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1380, † 1406.

Poglej Turščina in Isa Čelebi

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.

Poglej Turščina in Isaac Asimov

Isik kagan

Isik kagan (staroturško İssik Kağan) z osebnim imenom Ašina Keluo (阿史那科罗) je bil drugi kagan Turškega kaganata, * ni znano, † 553.

Poglej Turščina in Isik kagan

Islam III. Geraj

Islam III.

Poglej Turščina in Islam III. Geraj

Islamska umetnost

Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.

Poglej Turščina in Islamska umetnost

Istanbul Park

230px Istanbul Park (turško: İstanbul Park), tudi Istanbul Racing Circuit ali v začetku Istanbul Otodrom, je dirkališče v Carigradu, Turčija, ki od sezone 2005 gosti dirko Formule 1 za Veliko nagrado Turčije.

Poglej Turščina in Istanbul Park

Istanbulski pomorski muzej

Istanbulski pomorski muzej (turško İstanbul Deniz Müzesi) je turški nacionalni pomorski muzej v istanbulski četrti Bešiktaš, Turčija.

Poglej Turščina in Istanbulski pomorski muzej

Izet

Izet je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Izet

Jabgu

Jabgu ali džabgu (turško: yabgu, kar pomeni »vodnik« ali »kdor utira pot«) je bil visok državni položaj v zgodnjih turških državah, ki je bil približno enakovreden položaju podkralja.

Poglej Turščina in Jabgu

Jabolka in hruške

Izraz »jabolka in hruške« se nanaša na idiom »primerjati« (ali) »mešati jabolka in hruške«, ki se uporablja, kadar želimo pokazati, da sta dve zadevi popolnoma neprimerljivi.

Poglej Turščina in Jabolka in hruške

Janičar

Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.

Poglej Turščina in Janičar

Japonščina

Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.

Poglej Turščina in Japonščina

Jasak

Pobiranje jaska; ''Remezovski letopis'', eden od sibirskih letopisov Jasák (mongolsko засаг, zasag, tatarsko ясак, jasak, rusko яса́к, jasа́k) je turška beseda, ki pomeni davek.

Poglej Turščina in Jasak

Jer Tanrı

Jer Tanrı, Jerengri ali Certenger (turško in azerbajdžansko Yer Tanrı) je bila v turški mitologiji boginja zemlje.

Poglej Turščina in Jer Tanrı

Jezikovne manjšine v Evropi

Jezikovna manjšina je skupina oseb, katerih materni jezik ni uradni jezik države, kjer prebivajo.

Poglej Turščina in Jezikovne manjšine v Evropi

Jezikovni purizem

Jezikovni purizem je razmerje do jezika, ki določene prvine označuje kot čiste, druge pa kot nečiste.

Poglej Turščina in Jezikovni purizem

Jonci

Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.

Poglej Turščina in Jonci

Kadžarsko cesarstvo

Kadžarsko cesarstvo (perz. دولت علیّه ایران; Dovlat-e Elije-je Irân; Vzvišena država Iran) je naziv za novoveško iransko državo pod kadžarsko rodbino.

Poglej Turščina in Kadžarsko cesarstvo

Kadi

Kadijevo sojenje, arabska slika iz leta 1335 Kadi (turško kadı iz arabskega قاضي‎, sodnik) je naziv islamskega sodnika, ki je sodil skladno s šeriatskim pravom.

Poglej Turščina in Kadi

Kafes

Kafes Kafes (osmansko turško: قفس - kletka) ali knežji zapor je bil zaprt del cesarskega harema v palači Topkapi v Istanbulu, v katerega so zapirali osmanske prince oziroma možne naslednike osmanskega prestola (turško: şehzade).

Poglej Turščina in Kafes

Kajmak

Kajmak je sveži sir, ki ga pozna balkanska kuhinja.

Poglej Turščina in Kajmak

Kajra

Kajra ali Kajrakan (altajsko Кайракан, Kajrakan, kirgiško Кайра, Kajra, turško Kayra Han ali Kara Han, azerbajdžansko Kayra Xan, Kajra Han, osmansko كايرا), katerega še posebej častijo na Altaju, je poosebljenje neba kot začetka vsega, Sveti duh, vrhovni bog Tatarov in praoče človeštva.

Poglej Turščina in Kajra

Kalevala

Kalevala je epska pesnitev, ki jo je v 19. stoletju iz posameznih finskih in karelijskih ljudskih pesmi zbral in zapisal Finec Elias Lönnrot.

Poglej Turščina in Kalevala

Kalga

Kalga (krimsko tatarsko qalğa, ukrajinsko in rusko калга, turško kalgay) je bil drugi najvišji položaj v hierarhiji Krimskega kanata.

Poglej Turščina in Kalga

Kalmiki

Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.

Poglej Turščina in Kalmiki

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Poglej Turščina in Kapadokija

Kapudan paša

Barbarosa Hajredin paša, najslavnejši veliki admiral Osmanskega cesarstva Kapudan paša (osmansko turško قپودان پاشا‎, kapudan paša, sodobno turško kaptan paşa), znan tudi kot kapudan-ı derya (osmansko turško قپودان دریا, sodobno turško kaptan-ı derya, kapitan morja), je bil vrhovni komandant vojnega ladjevje Osmanskega cesarstva.

Poglej Turščina in Kapudan paša

Karakitajski kanat

Karakitajski kanat ali Kara Kitaj (mongolsko Хар Хятан, Har Hjatan, tradicionalno kitajsko 西遼, poenostavljeno kitajsko 西辽, pinjin Xī Liáo), uradno Veliki Liao (tradicionalno kitajsko 大遼, poenostavljeno kitajsko 大辽, pinjin Dà Liáo), je bilo pokitajčeno cesarstvo Kitanov v Centralni Aziji, ustanovljeno leta 1124.

Poglej Turščina in Karakitajski kanat

Karamanidi

Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.

Poglej Turščina in Karamanidi

Karamanlidi

Karamanlidi (grško Καραμανλήδες, Karamanlídes, turško Karamanlılar) ali preprosto Karamanli, so tradicionalno turško govoreče grško pravoslavno ljudstvo, ki izvira iz regije Karaman v Anatoliji.

Poglej Turščina in Karamanlidi

Karapapaki

Karapapaški beki iz vasi Giziladži v Borčaliju, sedanja Gruzija (začetek 20. stoletja) Karapapaki ali Tarakama ((narečno Qarapapaxdar), Tərəkəmələr) so turško ljudstvo, skupina plemen ali ena od etnografskih skupin Azerbajdžancev, ki izvirno govori karapapaščino, zahodni oguški jezik, tesno povezan z azerbajdžanščino in turščino.

Poglej Turščina in Karapapaki

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej Turščina in Karija

Karkemiš

Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.

Poglej Turščina in Karkemiš

Karlovški mir

Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.

Poglej Turščina in Karlovški mir

Kasim Paša

Kasim Paša ali Kasem Paša (turško Kasım Paşa) je bil albanski osmanski general in guverner (beglerbeg) Rumelije in eden od poveljnikov osmanskih sil med križarskim pohodom na Varno (1443–1444), * neznano, † neznano.

Poglej Turščina in Kasim Paša

Kayseri

Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.

Poglej Turščina in Kayseri

Kaza

''Kaze'' poznega Osmanskega cesarstva Kaza (arabsko قضاء‎‎, qaḍāʾ, izg., osmansko turško kazâ‎Selçuk Akşin Somel. Kazâ. The A to Z of the Ottoman Empire. Volume 152 of A to Z Guides. Rowman & Littlefield, 2010. str. 151. ISBN 9780810875791.) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva in njegovih nasledstvenih držav.

Poglej Turščina in Kaza

Kılıç Arslan I.

Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان‎), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.

Poglej Turščina in Kılıç Arslan I.

Kejhusrev I.

Kejhusrev I. (staro anatolsko turško كَیخُسرو, Ghiyāth ad-Dīn Kaykhusraw bin Qilij Arslān, perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان‎) je bil enajsti in najmlajši sin Kilič Arslana II., * neznano, † 1211, Alaşehir.

Poglej Turščina in Kejhusrev I.

Kejhusrev III.

Kejhusrev III. (staro anatolsko turško كَیخُسرو سوم, Kaihosrov III) ali Gijat ad-Din Kejhusrev bin Kilič Arslan (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان‎, Ghiasuddin Keikhosro bin Qalj Arslan) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, * okoli 1259/1263, † 1284.

Poglej Turščina in Kejhusrev III.

Kejkavus I.

Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو‎‎: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.

Poglej Turščina in Kejkavus I.

Kejkubad I.

| type.

Poglej Turščina in Kejkubad I.

Kejkubad II.

Kejkubad II. (staro anatolsko turško كیقباد, perzijsko علاء الدين كيقباد بن كيخسرو‎, ʿAlāʾ ad-Dīn Kayqubād bin Kaykhusraw) je bil najmlajši od treh sinov seldžuškega sultana Ruma Kejhusreva II., * 1239, † 1257.

Poglej Turščina in Kejkubad II.

Kejkubad III.

Kejkubad III. (staro anatolsko turško كَیقُباد سوم) ali ʿAlāʾ ad-Dīn Kejkubād bin Farāmurz (perzijsko علاء الدین کیقباد بن فرامرز‎) je bil v letih 1298 do 1302 trikrat sultan seldžuškega sultanata Rum, * okoli 1283, † 1302.

Poglej Turščina in Kejkubad III.

Kejsun

Trdnjava Kejsun (turško Keysun Kalesi) je biila utrdba v okolici vasi Çakırhüyük (ali Keysun) v provinci Adıyaman v ruralni jugovzhodni Turčiji.

Poglej Turščina in Kejsun

Kerboga

Kerboga (arabsko: كربغا, turško: Kürboğa), slaven seldžuški vojskovodja, med prvo križarsko vojno atabeg Mosula.

Poglej Turščina in Kerboga

Kilič Arslan II.

Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود‎, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.

Poglej Turščina in Kilič Arslan II.

Kilič Arslan IV.

Kilič Arslan IV. (turško IV. Kılıç Arslan, staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان) ali Rukn ad-Din Kilij Arslan bin Kejhusrev (perzijsko رکن الدین قلج ارسلان بن کیخسرو‎) je bil sultan Seldžuškega sultanata Rum, * ni znano, † 1265.

Poglej Turščina in Kilič Arslan IV.

Kilikijska vrata

Kilikijska vrata. Kilikijska vrata (turško: Gülek Boğazı, prelaz Boğazı) so glavni prehod skozi gorovje Taurus v južni Turčiji, ki povezuje ravnice Kilikije na sredozemski obali z visoko anatolsko planoto v osrednji Mali Aziji.

Poglej Turščina in Kilikijska vrata

Kiosk

kioski K67 iz 60-ih let se vračajo na ulice secesije (1923) v Las Palmas de Gran Canaria. Trajanov kiosk iz 1. stoletja pred našim štetjem na otoku Agilika v Egiptu Nemški vodnjak na hipodromu v Istanbulu Fortínov kiosk, Mehika Kiosk (perzijsko kūšk) je bil zgodovinsko gledano majhen vrtni paviljon, odprt na nekaterih ali vseh straneh, pogost v Perziji, na indijski podcelini in v Osmanskem cesarstvu od 13.

Poglej Turščina in Kiosk

Kipčaki

Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.

Poglej Turščina in Kipčaki

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Poglej Turščina in Kitajska

Kitani

Kitani (Kītań, kitajsko 契丹, srednjekitajsko Khejtan), znani tudi kot Kitaji Kitai) ali Kidani (sodobno mandarinsko Qìdān, mongolsko Кидан, Kidan, hangulsko 거란, Kuran) so bili nomadsko ljudstvo iz severovzhodne Azije, ki je bilo od 4.

Poglej Turščina in Kitani

Kizuvatna

Kizzuwatna ali Kizzuwadna) je bilo kraljestvo iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Kraljestvo je ležalo v višavjih jugo vzhodne Male Azije v zalivu Iskenderun (turško: İskenderun Körfezi) na skrajnem severovzhodu Sredozemskega morja med gorovjem Taurus in reko Ceyahan.

Poglej Turščina in Kizuvatna

Kneževina Bolgarija

Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva.

Poglej Turščina in Kneževina Bolgarija

Kneževina Gornja Ogrska

Kneževina Gornja Ogrska (madžarsko Felső-Magyarországi Fejedelemség, turško Orta Macar, Srednja Ogrska) je bila kratkoživa vazalna država Osmanskega cesarstva, v kateri je vladal Imre Thököly.

Poglej Turščina in Kneževina Gornja Ogrska

Kneževina Teodoro

Kneževina Teodoro (grško: Θεοδόρο) ali Gotija (grško: Γοτθία) je bila od 13.

Poglej Turščina in Kneževina Teodoro

Konstantinopelski hipodrom

Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.

Poglej Turščina in Konstantinopelski hipodrom

Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)

Konstantinopelski mirovni sporazum (rusko Константинопольский мирный договор (1700), Konstantinopoljskij mirovnij dogovor, turško İstanbul Antlaşması (1700)), ki sta ga 13. julija 1700 podpisala Rusko carstvo in Osmansko cesarstvo, je bil sklepni dokument, s katerim se je končala rusko-turška vojna 1686-1700.

Poglej Turščina in Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)

Konstantinopelski sporazum (1533)

Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.

Poglej Turščina in Konstantinopelski sporazum (1533)

Kosovo

Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.

Poglej Turščina in Kosovo

Kosovski vilajet

Kosovski vilajet (osmansko ولايت قوصوه, Vilâyet-i Kosova, turško Kosova Vilayeti, albansko Vilajeti i Kosovës, makedonsko Косовски вилает, Kosovski vilaet, srbsko Косовски вилајет, Kosovski vilajet) je bil upravna enota prve ravni (vilajet) državne uprave Osmanskega cesarstva na Balkanskem polotoku.

Poglej Turščina in Kosovski vilajet

Kozaki

Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.

Poglej Turščina in Kozaki

Kraljevina Srbija (1718–1739)

Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија/Kraljevina Srbija, nemško Königreich Serbien, turško Sırbistan) je bila od leta 1718 do 1739 kronska domena Habsburške monarhije.

Poglej Turščina in Kraljevina Srbija (1718–1739)

Krimski kanat

Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.

Poglej Turščina in Krimski kanat

Krimski Tatari

Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.

Poglej Turščina in Krimski Tatari

Krvni davek

"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.

Poglej Turščina in Krvni davek

Kučukkajnarški mir

Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.

Poglej Turščina in Kučukkajnarški mir

Kujaš

Kujaš (turško Kuyaş, tatarsko Кояш ali Qoyaş, baškirsko Kояш, uzbeško Quyosh, ujgursko قۇياش) je v turški mitologiji bog sonca.

Poglej Turščina in Kujaš

Kumani

''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.

Poglej Turščina in Kumani

Kundur

Kundur ali kündür (madžarsko: kündü kagán) je bil po trditvah Ahmeda ibn Fadlana uradnik hazarske državne uprave, ki je bil podrejen kagan beku.

Poglej Turščina in Kundur

Kuruş

Zlatnik za 100 kurušev Kuruş (osmansku turško: غروش, gurûş iz nemškega: Groschen (groš)) je turška denarna podenota in je od leta 2005 vreden 1/100 nove turške lire.

Poglej Turščina in Kuruş

Kurultaj

Kurultaj (mongolsko: xural, хурул ali xuraldaan (hural, hurul ali huraldaan), turško: kurultay) je bila politična in vojaška skupščina nekdanjih mongolskih in turških poglavarjev in kanov.

Poglej Turščina in Kurultaj

Kutalmiš

Kutalmiš (turško: Kutalmış), ime dveh različnih oseb iz turške zgodovine.

Poglej Turščina in Kutalmiš

Lejla

Lejla je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Lejla

Likaonija

Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.

Poglej Turščina in Likaonija

Likija

Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.

Poglej Turščina in Likija

Lingua franca

Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.

Poglej Turščina in Lingua franca

Loveč

Loveč je glavno mesto okraja Loveč v osrednji severni Bolgariji.

Poglej Turščina in Loveč

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Poglej Turščina in Madžarščina

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Turščina in Madžarska

Madžarske rune

Madžarske rune z ustreznicami v sodobni madžarski abecedi Madžarske rune (madžarsko Székely rovásírás ali krajše kar rovás) je starodavna madžarska pisava, ki izvira iz turške runske pisave orhon.

Poglej Turščina in Madžarske rune

Mahmud al-Kašgari

Mahmud ibn Husein ibn Mohamed al-Kašgari (arabsko محمود بن الحسين بن محمد الكاشغري, Maḥmūd ibnu 'l-Ḥusayn ibn Muḥammad al-Kāšġarī, kitajsko 麻赫穆德·喀什噶里, turško Kaşgarlı Mahmûd) je bil karakanidski učenjak in leksikograf turških jezikov iz Kašgarja, * 1105, Kašgar, Karakanidski kanat, † 1102, Upal, Karakanidski kanat.

Poglej Turščina in Mahmud al-Kašgari

Mahmud I.

Mahmud I. (osmansko turško محمود اول‎, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.

Poglej Turščina in Mahmud I.

Mahmud Paša Anđelović

Mahmud Paša Anđelović (turško Veli Mahmud Paşa, srbsko Махмуд-паша Анђеловић/Mahmud-paša Anđelović) je bil od leta 1456 do 1466 in ponovno 1472 do 1474 veliki vezir Osmanskega cesarstva.

Poglej Turščina in Mahmud Paša Anđelović

Makrame

Makrame zvezda v tehniki Cavandoli Makramé je starodavna umetnost vezanja vozlov v določene vzorce (namesto kvačkanja ali pletenja), ki se lahko uporabljajo za različne ustvarjalne namene, od nakita, dekoracije doma, oblačil, uporabnih predmetov itd.

Poglej Turščina in Makrame

Mameluki

Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.

Poglej Turščina in Mameluki

Manto Mavrogenous

Manto Mavrogenous, junakinja v grški vojni za neodvisnost,Vse svoje bogastvo je dala vojni za neodvisnost.

Poglej Turščina in Manto Mavrogenous

Mardin

Mardin (kurdsko Mêrdîn‎, sirsko ܡܶܪܕܺܝܢ‎, osmansko arabsko ماردين, armensko Մարդին) je mesto v jugovzhodni Turčiji ob meji s Sirijo in upravno središče Province Mardin.

Poglej Turščina in Mardin

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.

Poglej Turščina in Marmarsko morje

Martin Kmetec

Martin Kmetec, slovenski rimskokatoliški duhovnik, minorit, nadškof v Turčiji * 10. november 1956, Ptuj.

Poglej Turščina in Martin Kmetec

Medena dežela

Medena dežela ali Medena zemlja (Medena zemja) je makedonski dokumentarni film iz leta 2019 v režiji Tamare Kotevske in Ljubomirja Stefanova.

Poglej Turščina in Medena dežela

Medresa

Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة‎, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.

Poglej Turščina in Medresa

Mehmed

Mehmed je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Mehmed

Mehmed I.

Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Mehmed I.

Mehmed I. Geraj

Mehmed I. Geraj (krimsko tatarsko ١ محمد كراى‎, I Mehmed Geray, turško I. Mehmed Giray, rusko Мехмед I Герай, Mehmed I Geraj, ukrajinsko Мехмед I Ґерай, Mehmed I Geraj), znan tudi kot Veliki, je bil od leta 1515 do 1523 kan Krimskega kanata, * 1465, † 1523, Astrahan.

Poglej Turščina in Mehmed I. Geraj

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Turščina in Mehmed II. Osvajalec

Mehmed III.

Mehmed III.

Poglej Turščina in Mehmed III.

Mehmed IV.

Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.

Poglej Turščina in Mehmed IV.

Mehmed Paša Sokolović

Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Mehmed Paša Sokolović

Mengli I. Geraj

Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško ‎ I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.

Poglej Turščina in Mengli I. Geraj

Menkauhor

Menkauhor Kaju, znan tudi kot Ikauhor (helenizirano v, Menherês) je bil faraon Starega egipčanskega kraljestva.

Poglej Turščina in Menkauhor

Merima

Merima je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Merima

Meshetski Turki

Meshetski Turki v Karabüku, Turčija Meshetski Turki, tudi turški Meshetijci, ahiški Turki in turški Ahiski, (მესხეთის თურქები Meskhetis t'urk'ebi) so etnična podskupina Turkov, ki so nekdaj naseljevali regijo Mesheti v Gruziji, vzdolž meje s Turčijo.

Poglej Turščina in Meshetski Turki

Mesud I.

Mesud I. (sodobno turško I. Rükneddin Mesud ali Rukn al-Dīn Mas'ūd, perzijsko ركن الدین مسعود‎) je bil od leta 1116 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1095, † 1156.

Poglej Turščina in Mesud I.

Mesud II.

Mesud II. (staro anatolsko turško مَسعود دوم, Ghiyāth ad-Dīn Mas'ūd bin Kaykāwūs, perzijsko غياث الدين مسعود بن كيكاوس‎, Ghiasuddin Massoud bin Kikkaus) je bil od leta 1284 do 1308 večkrat sultan Ruma.

Poglej Turščina in Mesud II.

Milion v Konstantinoplu

Carigrajski Milion ali obeležnik nulte milije (Grško: Μίλιον ali Μίλλιον, Míllion; Turško: Milyon taşı) je služil kot točka od katere so bile izmerjene vse razdalje v Vzhodnem rimskem imperiju.

Poglej Turščina in Milion v Konstantinoplu

Minaret

Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.

Poglej Turščina in Minaret

Mladinska pesem Evrovizije 2015

Mladinska pesem Evrovizije 2015 je bila 13.

Poglej Turščina in Mladinska pesem Evrovizije 2015

Mohamed bin Tugluk

Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق‎), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.

Poglej Turščina in Mohamed bin Tugluk

Moja boš

Moja boš (izvirno, v dobesednem prevodu Črna ljubezen) je turška televizijska serija, ki je nastala pri produkciji Ay Yapim.

Poglej Turščina in Moja boš

Mosul

Mosul (arabsko الموصل‎: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ‎: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.

Poglej Turščina in Mosul

Muhamed

Muhamed je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Muhamed

Muharem

Muharem je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Muharem

Murat I.

Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.

Poglej Turščina in Murat I.

Murat II.

Murat II. (osmansko turško مراد ثاني‎ - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Murat II.

Murat III.

Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Murat III.

Murat IV.

Murat IV.

Poglej Turščina in Murat IV.

Musa Čelebi

Musa Čelebi (turško Musa Çelebi) je bil osmanski princ (şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1388, † 5. julij 1413.

Poglej Turščina in Musa Čelebi

Mustafa Čelebi

Mustafa Čelebi (turško Düzmece Mustafa ali Mustafa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade), ki je kot sultan Rumelije vladal od januarja 1419 do 1420 in od januarja 1421 do maja 1422, * 1380, † maj 1422.

Poglej Turščina in Mustafa Čelebi

Mustafa I.

Mustafa I. Nori (osmansko turško: مصطفى اول, turško: I. Mustafa Sani), 15.

Poglej Turščina in Mustafa I.

Mustafa IV.

Mustafa IV. (osmansko turško مصطفى رابع‎ Muṣṭafā-yi rābi‘, turško IV. Mustafa) je bil leta 1807 in 1808 sultan Osmanskega cesarstva, * 8. september 1779, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 16. november 1808, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Mustafa IV.

Muzej anatolskih civilizacij, Ankara

Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.

Poglej Turščina in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara

Muzej nedolžnosti

Muzej nedolžnosti je roman turškega romanopisca in nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka, objavljen 29.

Poglej Turščina in Muzej nedolžnosti

Nacionalno geslo

Nacionalno geslo je simboličen izraz pripadnosti državi ali narodu, podobno kot drugi državni simboli: zastava, grb in državna himna.

Poglej Turščina in Nacionalno geslo

Nahija

Nahija (arabsko ناحية, nahiat, turško nahiye) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva, manjša od kaze.

Poglej Turščina in Nahija

Narekovaj

Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim se označuje dobesedni navedek premega govora, zaznamuje navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma daje besedam poseben pomen.

Poglej Turščina in Narekovaj

Narodni park Göreme

Narodni zgodovinski park Göreme (turško: Göreme Tarihî Millî Parkı) je zavarovano območjo ohranjanja narave in krajine v Turčiji, v Kapadokiji.

Poglej Turščina in Narodni park Göreme

Nauruz

Nauruz (tudi nauroz, nav-roze, navroz, naw-rúz, norooz, noruz ali nowrouz, izvirno perzijsko نوروز) je tradicionalni iranski praznik novega leta v perzijskem koledarju, ki se začne na pomladno enakonočje in naznanja prihod pomladi.

Poglej Turščina in Nauruz

Navadni lovor

Navádni lôvor (znanstveno ime Laurus nobilis) iz družine lovorovk (Lauraceae) je aromatično vednozeleno drevo ali velik grm, ki doseže višino 10–18 m. Razširjen je po vsem Sredozemlju.

Poglej Turščina in Navadni lovor

Neşe Yaşın

Neşe Yaşın, turškociprska pesnica in pisateljica, * 12. februar 1959, Nikozija, Republika Ciper Leta 2006 je postala prva Turška Ciprčanka, ki je sodelovala na volitvah po odhodu turškociprskih kandidatov leta 1963.

Poglej Turščina in Neşe Yaşın

Nemčija na Pesmi Evrovizije

Nemčija je nastopila že na prvem evrovizijskem izboru leta 1956.

Poglej Turščina in Nemčija na Pesmi Evrovizije

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Turščina in Nikejsko cesarstvo

Nioba

Nioba (grško Νιόβη, Niobi), Tantalova hči, je v grški mitologiji, žena tebanskega kralja Amfiona.

Poglej Turščina in Nioba

Nogajci

Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).

Poglej Turščina in Nogajci

Nova mošeja, Carigrad

Nova mošeja (turško Yeni Cami), prvotno Mošeja valide sultan (turško Valide Sultan Camii) in kasneje Nova mošeja valide sultan (turško Yeni Valide Sultan Camii), je delno rekonstruirana osmanska cesarska mošeja v carigrajski četrti Eminönü, zgrajena v letih 1660 do 1665 v obdobju ženskega sultanata Osmanskega cesarstva.

Poglej Turščina in Nova mošeja, Carigrad

Nova Rusija

Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.

Poglej Turščina in Nova Rusija

Nur (gorovje)

Gorovje Nur (turško Nur Dağları, Gore svete svetlobe, starogrško, Amanós), v preteklosti znano kot Alma-Dağ je gorska veriga v turški provinci Hatay.

Poglej Turščina in Nur (gorovje)

Nur Devlet

Nur Devlet ibn Hadži Geraj (krimsko tatarsko in turško نور دولت, Nur Devlet, rusko in ukrajinsko Нур-Девлет, Nur Devlet) je bil drugi kan Krimskega kanata, ki je vladal v letih 1466–1467, 1467–1469 in 1475–1476.

Poglej Turščina in Nur Devlet

Obleganje Budima (1541)

Obleganje Budima (madžarsko Buda ostroma (1541), turško Budin Kuşatması (1541)) (4. maj – 21. avgust 1541) je bilo habsburško obleganje Budima, Madžarska, ki se je končalo z osmansko osvojitvijo mesta.

Poglej Turščina in Obleganje Budima (1541)

Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)

Obleganje Kamjanca-Podolskega (poljsko Oblężenie Kamieńca Podolskiego, turško Kamaniçe kuşatması.

Poglej Turščina in Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)

Obleganje Kisega

Obleganje Kisega, v nemških virih obleganje Günsa (nemško Belagerung von Kőszeg, turško Kuşatması), je bilo osmansko obleganje ogrskega mesta KisegMed osmansko-habsburškimi vojnami se je trdnjava imenovala Güns odkar je bila pod habsburško urisdikcijo.

Poglej Turščina in Obleganje Kisega

Obleganje Očakova

Obleganje Očakova (turško Özi Kuşatması) je bilo eden od glavnih dogodkov v rusko-turški vojni (1787–1792).

Poglej Turščina in Obleganje Očakova

Obleganje Sigeta

Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.

Poglej Turščina in Obleganje Sigeta

Olt

Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.

Poglej Turščina in Olt

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Poglej Turščina in Omajadski kalifat

Omer

Omer je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Omer

Omer paša Latas

Omer paša Latas (turško Ömer Lütfi Paşa, srbsko Омер-паша Латас, Omer-paša Latas) je bil osmanski feldmaršal in guverner, * 24. september 1806, Janja Gora, Avstrijsko cesarstvo, † 18. april 1871, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Omer paša Latas

Onoguri

Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Onoguri ali Oguri (turško Onoğurlar) so bili turška nomadska plemenska zveza, ki je od 5.

Poglej Turščina in Onoguri

Operativni načrt Macola

Operativni načrt Macola (izvirno turško Balyoz Harekât Planı) je bil domnevni ter izmišljen načrtovani vojaški državni udar, ki naj bi ga želeli izvesti pripadniki Turških oboroženih sil proti turški vladi pod vodstvom Stranke za pravičnost in razvoj (AKP).

Poglej Turščina in Operativni načrt Macola

Opuščaj

Opuščáj (tudi apostróf) (') ali (’) je nekončno ločilo v obliki vejice, ki se v slovenščini rabi neskladenjsko in označuje izpuščen del besede (Mladen'či, zdaj se pije...) ali številke (27. januar '04).

Poglej Turščina in Opuščaj

Orhan I.

Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.

Poglej Turščina in Orhan I.

Oront

Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي‎, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.

Poglej Turščina in Oront

Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film

Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film (uradno) je nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Ameriška filmska akademija v sklopu podelitve oskarjev za celovečerni film, izdelan izven Združenih držav Amerike in z dialogi pretežno v jeziku, ki ni angleščina.

Poglej Turščina in Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film

Osman

Osman je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Osman

Osman I.

Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.

Poglej Turščina in Osman I.

Osman II.

Osman II. (osmansko turško: عثمان ثانى, ‘Osmān-i sānī), poznan tudi kot Mladi Osman (turško: Genç Osman), (3. november 1604, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 20. maj 1622, Istanbul, Osmansko cesarstvo), 16.

Poglej Turščina in Osman II.

Osmanščina

Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.

Poglej Turščina in Osmanščina

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Turščina in Osmansko cesarstvo

Osmansko medvladje

Zemljevid južnega Balkana in zahodne Anatolije leta 1410, malo pred Sulejmanovim porazom; osmanska in turška ozemlja so označena z rjavo, bizantinska z rožnato in beneška in od njih odvisna ozemlje pa z zeleno barvo Osmansko medvladje ali osmanska državljanska vojna (turško Fetret Devri, obdobje medvladja) je bila državljanska vojna v Osmanskem cesarstvu, v kateri so se po porazu Bajazida I.

Poglej Turščina in Osmansko medvladje

Otrar

Otrar ali Utrar (kazaško Отырар, Otyrar,, staroturško 𐰚𐰭𐱃𐰺𐰢𐰣, Keŋü Tarman), včasih tudi Tarab, je mesto duhov na Svilni cesti v Srednji Aziji v sedanjem Kazahstanu.

Poglej Turščina in Otrar

Paša

Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.

Poglej Turščina in Paša

Palača Sponza, Dubrovnik

Palača Sponza Palača Sponza je dubrovniška znamenitost.

Poglej Turščina in Palača Sponza, Dubrovnik

Pécs

Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.

Poglej Turščina in Pécs

Përmet

Përmet (albanska določna oblika Përmeti) je mesto in občina v pokrajini Gjirokastër v jugovzhodni Albaniji.

Poglej Turščina in Përmet

Pesem Evrovizije 1997

Pesem Evrovizije 1997 je potekala 3. maja 1997 v irski prestolnici Dublin in je bila 42.

Poglej Turščina in Pesem Evrovizije 1997

Pesem Evrovizije 2004

Izbor za Pesem Evrovizije 2004 je bil 49.

Poglej Turščina in Pesem Evrovizije 2004

Pesem Evrovizije 2005

Izbor Pesem Evrovizije 2005 je bil petdeseti izbor zapovrstjo in je potekal v Kijevu v Ukrajini.

Poglej Turščina in Pesem Evrovizije 2005

Pesem Evrovizije 2008

| opening.

Poglej Turščina in Pesem Evrovizije 2008

Piri Reis

Ahmed Muhidin Piri, bolj znan kot Piri Reis (turško Piri Reis ali Hadži Ahmed Muhitin Piri Bej), je bil turški pomorščak, geograf in kartograf, * okoli 1465, Gallipoli, Osmansko cesarstvo, † 1553, Kairo, Osmansko cesarstvo.

Poglej Turščina in Piri Reis

Plovdiv

Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.

Poglej Turščina in Plovdiv

Poročnik Blueberry

Naslovnica Marvelovega albuma ''Blueberry #1: Chihuahua Pearl'' Blueberry oziroma Poročnik Blueberry je serija francosko-belgijskih stripov v žanru westerna, izpod belgijskega stripovskega pisca Jean-Michela Charliera in francoskega risarja Jeana "Mœbiusa" Girauda.

Poglej Turščina in Poročnik Blueberry

Pravi maček

Pravi maček (izvirno Kötü Kedi Şerafettin; Bad Cat) je Turški animiran film studia Anima İstanbul iz leta 2016, ki sta ga režirala Mehmet Kurtuluş in Ayşe Ünal.

Poglej Turščina in Pravi maček

Prilep

Prilep (makedonsko Прилеп, aromunsko Parleap, turško Pirlepe ali Perlepe, grško Περλεπές (Perlepes) ali Πρίλαπο (Prilapo)) je mesto in občina v osrednji Severni Makedoniji.

Poglej Turščina in Prilep

Province v Turčiji

Turčija je razdeljena na 81 provinc (turško iller, ednina il).

Poglej Turščina in Province v Turčiji

Prvi turški kaganat

Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.

Poglej Turščina in Prvi turški kaganat

Radu III. Čedni

Radu III.

Poglej Turščina in Radu III. Čedni

Raj

Raj ali paradíž je pojem, ki na splošno predstavlja stanje popolnega užitka ali blaženosti.

Poglej Turščina in Raj

Ramiz

Ramiz je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Ramiz

Rasim

Rasim je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Rasim

Rosetta Stone

Rosetta Stone je interaktivni računalniški program za učenje tujih jezikov (CALL).

Poglej Turščina in Rosetta Stone

Rumelija

Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.

Poglej Turščina in Rumelija

Rusko-turška vojna (1877–1878)

Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.

Poglej Turščina in Rusko-turška vojna (1877–1878)

Safet

Safet je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Safet

Safranbolu

Safranbolu (turško Safranbolu), grško Σαφράμπολις, Safrámpolis) je mesto in okraj v tuški črnomorski provinci Karabük.

Poglej Turščina in Safranbolu

Sahib I. Geraj

Sahib I. Geraj (krimsko tatarsko ١ صاحب كراى‎, I Sahib Geray, tatarsko Säxip Gäräy, turško I. Sahib Giray, rusko Сахиб I Герай, Sahib I Geraj, ukrajinsko Сахіб I Ґерай, Sahib I Geraj) je bil od leta 1521 do 1524 kan Kazanskega kanata in od leta 1532 do 1551 kan Krimskega kanata, * 1501, † 1551.

Poglej Turščina in Sahib I. Geraj

Samostan Pantokrator

Samostan Pantokrator (grško, Moní Pantokrátoros) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve v meniški državi Atos v Grčiji.

Poglej Turščina in Samostan Pantokrator

Samovar

Samovar - dobeseden prevod "samostojno varjenje oz.

Poglej Turščina in Samovar

Sandžak

Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.

Poglej Turščina in Sandžak

Sead

Senad je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Sead

Sejmeni

Sejmeni (romunsko seimeni, mn. seimen, iz turškega seğmen, mladi oboroženi možje) so bili v 17.

Poglej Turščina in Sejmeni

Selam alejkum

Selam alejkum ali tudi Salam alejkum je islamski pozdrav.

Poglej Turščina in Selam alejkum

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Poglej Turščina in Seldžuki

Selim I. Geraj

Selim I. Geraj ali Selim Kan Geraj (krimsko tatarsko I Selim Geray, turško 1. Selim Giray) je bil med letoma 1671 in 1704 štirikrat kan Krimskega kanata, * 1631, † 22. december 1704, Bahčisaraj, Krimski kanat.

Poglej Turščina in Selim I. Geraj

Selim II.

Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.

Poglej Turščina in Selim II.

Selma

Selma je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Selma

Selma Rıza

Selma Riza, turška novinarka in pisateljica, * 5. februar 1872, Carigrad, Osmansko cesarstvo (zdaj Turčija), † 5. oktober 1931, Carigrad.

Poglej Turščina in Selma Rıza

Senad

Senad je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Senad

Senija

Senija je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Senija

Sertab Erener

Sertab Erener (tudi le Sertab), turška pevka, * 4. december, 1964, Istanbul.

Poglej Turščina in Sertab Erener

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Poglej Turščina in Severna Makedonija

Severni Ciper

Turška republika Severni Ciper (turško Kuzey Kıbrıs Türk Cumhuriyeti; pogovorno Severni Ciper) je de facto neodvisna republika, ki leži na severu ciprskega otoka.

Poglej Turščina in Severni Ciper

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.

Poglej Turščina in Seznam jezikoslovnih vsebin

Seznam jezikov

To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.

Poglej Turščina in Seznam jezikov

Seznam jezikov po številu govorcev

Seznam petindvajsetih najbolj razširjenih jezikov sveta zložen po številu maternih govorcev v milijonih: Takšni seznami se lahko včasih medsebojno razlikujejo.

Poglej Turščina in Seznam jezikov po številu govorcev

Seznam mest na Cipru

Seznam mest na Cipru.

Poglej Turščina in Seznam mest na Cipru

Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.

Poglej Turščina in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Seznam televizijskih prenosov dirk Formule 1

LIST IS OUT OF DATE To je Seznam televizijskih prenosov dirk Formule 1 in proizvajalcev televizijskega signala z dirk Formule 1.

Poglej Turščina in Seznam televizijskih prenosov dirk Formule 1

Silahdar Damat Ali Paša

Silahdar Damat Ali Paša (turško Silahdar Damat Ali Paşa) ali Silahdar Ali Paša je bil osmanski general in veliki vezir, * 1667, Iznik, Osmansko cesarstvo, † 5. avgust 1716, Petrovaradin, Srbija.

Poglej Turščina in Silahdar Damat Ali Paša

Sinop

Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.

Poglej Turščina in Sinop

Sistovski sporazum

Sistovski mirovni sporazum je bil dokument, s katerim se je uradno končala zadnja avstrijsko-turška vojna (1787-1791).

Poglej Turščina in Sistovski sporazum

Sivas

Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).

Poglej Turščina in Sivas

Sivi volkovi

Sivi volkovi (turško Bozkurtlar) je turška ultradesničarska neofašističnaPolitical Terrorism, by Alex Peter Schmid, A. J. Jongman, Michael Stohl, Transaction Publishers, 2005p.

Poglej Turščina in Sivi volkovi

Slovenska Wikipedija

Slovenska Wikipedija je različica spletne enciklopedije Wikipedije v slovenskem jeziku.

Poglej Turščina in Slovenska Wikipedija

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Turščina in Slovenski eksonimi

Spolnik

Spôlnik (tudi člén ali artíkel) je v jezikoslovju kratka beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki običajno označuje spol in število.

Poglej Turščina in Spolnik

Srednji vzhod

Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.

Poglej Turščina in Srednji vzhod

Srem

Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.

Poglej Turščina in Srem

Stari Ras

Ras (srbsko Рас, Ras, latinsko Arsa), v sodobnem srbskem zgodovinopisju znan kot Stari Ras, je srednjeveška trdnjava v bližini nekdanjega trga Staro Trgovište, kakšnih 11 km od Novega Pazarja, Srbija.

Poglej Turščina in Stari Ras

Suada

Suada je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Suada

Sulejman

Sulejman je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Sulejman

Sulejman Čelebi

Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.

Poglej Turščina in Sulejman Čelebi

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Turščina in Sulejman I.

Sulejman ibn Kutalmiš

Sulejman ibn Kutalmiš (turško I. Süleyman Şah, staro anatolsko turško سُلَیمان بن قُتَلمِش, Kutalmışoğlu Suleiman, perzijsko سلیمان بن قتلمش‎) je bil ustanovitelj neodvisne seldžuške turške države in od leta 1077 do svoje smrti sultan Sultanata Rum, * neznano, † 4.

Poglej Turščina in Sulejman ibn Kutalmiš

Sulejman II. Rumski

Sulejman II. (turško II. Süleyman Şah, perzijsko رکن الدین سلیمان شاه‎) je bil od leta 1196 do 1204 sultan seldžuškega Sultanata Rum, * neznano, † 1204.

Poglej Turščina in Sulejman II. Rumski

Sulejmanija

Sulejmanija (turško Süleymaniye Camii) je osmanska cesarska mošeja na Tretjem carigrajskem griču, Carigrad, Turčija.

Poglej Turščina in Sulejmanija

Sultan Džem

Sultan Džem (turško Sultan Cem; * 22. december (1459 Odrín Osmansko cesarstvo); † 25. februar 1495 (star 36 let) Capua, Neapeljsko kraljestvo) je bil nekaj časa v letu 1481 turški sultan.

Poglej Turščina in Sultan Džem

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.

Poglej Turščina in Sultanat Rum

Taki al-Din

Taki al-Din Mohamed ibn Ma'ruf al-Šami al-Asadi (arabsko تقي الدين محمد بن معروف الشامي السعدي, turško Takijuddin), osmansko-turški ali arabski polihistor, znanstvenik, astronom, astrolog, inženir, izumitelj, urar, fizik, matematik, botanik, zoolog, farmacevt, zdravnik, kadi, filozof, teolog in učitelj, * 1526, Damask, Sirija, † 1585, Istanbul, Osmansko cesarstvo (danes Turčija).

Poglej Turščina in Taki al-Din

Tamga

Tamge Abazinov Tamga (iz staroturškega 𐱃𐰢𐰍𐰀, tamga, dobesedno žig, pečat, osmansko طمغا, damga, mongolsko тамга, tamga) je abstrakten žig ali pečat, ki je bil v rabi med evrazijskiki nomadi in kulturami, na katere so vplivali.

Poglej Turščina in Tamga

Tarika

Derviš med meditacijo; Mevlanov mavzolej, Konya, Turčija Tarika (arabsko: طريقة‎, mn. ‏ طرق‎, perzijsko: tariɢat, turško: tarikat), steza ali pot.

Poglej Turščina in Tarika

Tarz

Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس‎ Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.

Poglej Turščina in Tarz

Tatarščina

Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.

Poglej Turščina in Tatarščina

Taurus

Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.

Poglej Turščina in Taurus

Tekija (verska zgradba)

Tekija ob izviru Bune Tekija (iz perzijskega tekke, arabsko زاوية, tekye, turško tekke), islamska verska stavba, v kateri so se zbirali, stanovali in opravljali svoje verske obrede derviši (sufiji).

Poglej Turščina in Tekija (verska zgradba)

Tel Tajinat

Tel Tajinat (turško Tell Tayinat Höyüğü, arabsko تل طعينات, Tel tainat) je nizek staroveški tel (grič) na vzhodnem bregu okljuke Oronta v provinci Hatay, Turčija.

Poglej Turščina in Tel Tajinat

Tengri

Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.

Poglej Turščina in Tengri

Thomas Young (fizik)

Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.

Poglej Turščina in Thomas Young (fizik)

Tigris

Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.

Poglej Turščina in Tigris

Tilbeşar

Tilbeşar ali Turbessel (turško: Tilbeşar ali Tilbaraş Kalesi, arabsko: Tell Bāshir) je srednjeveška trdnjava v jugovzhodni Turčiji, južno od današnjega Gaziantepa.

Poglej Turščina in Tilbeşar

Timariot

Timariot (turško: timarli) je bil v Otomanskem cesarstvu zakupnik zemljiškega posestva – timarja in nestalen konjenik v vojski otomanskega sultana, ki je opravljal vojaško službo v zameno za zakup fevda – timarja.

Poglej Turščina in Timariot

Tintin in zlata runa

Tintin in zlata runa ('Tintin et le Mystère de La Toison d'or'), je francoski igrani film izdan 6.

Poglej Turščina in Tintin in zlata runa

Tokomer

TokomerSălăgean, Tudor.

Poglej Turščina in Tokomer

TR

TR je lahko.

Poglej Turščina in TR

Trapezundsko cesarstvo

Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Turščina in Trapezundsko cesarstvo

Troada

Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.

Poglej Turščina in Troada

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Turščina in Turčija

Turška hokejska reprezentanca

Turška hokejska reprezentanca je nastopila na sedmih Svetovnih hokejskih prvenstvih, prvič leta 2002.

Poglej Turščina in Turška hokejska reprezentanca

Turški jeziki

Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.

Poglej Turščina in Turški jeziki

Turkmenščina

Turkmenščina (turkmensko Türkmen dili, تورکمن ﺗﻴﻠی) je uradni jezik Turkmenistana.

Poglej Turščina in Turkmenščina

Tutuš I.

Tutuš I. (turško I. Tutuş, arabsko أبو سعيد تاج الدولة تتش السلجوقي‎) je bil od leta 1078 do 1092 seldžuški emir Damaska in od leta 1092 do svoje smrti sultan Damaska, * 1066, † 1095.

Poglej Turščina in Tutuš I.

Ulgen

Ulgen ali Baj Ulgen (staroturško Bej Ülgen, Bai-Ulgen, Bai-Ülgen, Baj-Ulgan, Baj-Ulgen ali Baj-Ülgen, kazaško Ülgen (v cirilici Ӱлген), rusko Ульгень ali Ульге́нь, osmansko اولگن) je turški in mongolski bog stvarstva, ki se včasih istoveti s Tengrijem, čeprav to ni, podobno kot se istovetita Helij in Apolon.

Poglej Turščina in Ulgen

Umaj

Umaj (staroturško 10px10px10px, kazaško Ұмай ана, rusko Ума́й ali Ымай) je v turški mitologiji in tengrizmu boginja plodnosti in devištva in zato povezana z ženskami, materami in otroki.

Poglej Turščina in Umaj

Univerza Atılım

Univerza Atılım (turško: Atılım Üniversitesi) je zasebna univerza s sedežem v Ankari, ki jo je leta 1997 ustanovila fundacija Atılım.

Poglej Turščina in Univerza Atılım

Ural-Batir

Mladi Batir se bori z Divom. Ural-Batir (baškirsko Урал-батыр; "Ural - junak") je najbolj znan ljudski ep (kubair) Baškirjev.

Poglej Turščina in Ural-Batir

Uzun Hasan

Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن‎) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.

Poglej Turščina in Uzun Hasan

Vašvarski mir

Vašvarski mir (nemško Frieden von Eisenburg, turško Vasvar Antlaşması) je bil mirovni sporazum med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, sklenjen po bitki pri Saint Gotthardu 1.

Poglej Turščina in Vašvarski mir

Vakuf

Vakuf (arabsko وقف, awqāf, turško vakıf) je institucija islamskega prava, ki se je razvijala od 11.

Poglej Turščina in Vakuf

Valide sultan

Valide sultan ali sultan valide (osmansko turško: والده سلطان, Sedef-i Dürr-i Hilafet, dobesedno: mati súltanka) je bil uradni naslov matere vladajočega sultana Osmanskega cesarstva.

Poglej Turščina in Valide sultan

Vansko jezero

Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.

Poglej Turščina in Vansko jezero

Velika mošeja in bolnišnica, Divriği

Velika mošeja in bolnišnica v Divriğiju (turško Divriği Ulu Cami ve Darüşşifası) je bogato okrašen verski in bolnišnični kompleks, ki ga je v letih 1228–1229 v majhnem anatolskem mestu Divriği v sedanji turški provinci Sivas zgradila lokalna rodbina Mengudžekidov.

Poglej Turščina in Velika mošeja in bolnišnica, Divriği

Velika palača v Konstantinoplu

Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).

Poglej Turščina in Velika palača v Konstantinoplu

Veliki vezir

Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم‎ ali وزیر اعظم‎, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.

Poglej Turščina in Veliki vezir

Vilajet

Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.

Poglej Turščina in Vilajet

Visoka porta

Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.

Poglej Turščina in Visoka porta

Vjačeslav Ervandovič Kevorkov

Vjačeslav Ervandovič Kevorkov, ruski vohun in general, * 21. julij 1923.

Poglej Turščina in Vjačeslav Ervandovič Kevorkov

Vjosa Osmani

* Guxo (2021).

Poglej Turščina in Vjosa Osmani

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Poglej Turščina in Vlahi

Zagan Paša

Zagan Paša (turško Zağanos Paşa, deloval 1446-1462 ali 1469) je bil med vladanjem sultana Mehmeda II. Osvajalca vojaški poveljnik z nazivoma in rangoma kapudan paše (veliki admiral osmanskega vojnega ladjevja) in velikega vezirja, ki je bil najvišji vojaški položaj.

Poglej Turščina in Zagan Paša

Zineta

Zineta je žensko osebno ime.

Poglej Turščina in Zineta

Zivania

Zivania ali zivana (ζιβανία, ζιβάνα turško: Zivaniya) je ciprsko žganje, ki se pridobiva z destilacijo grozdnih tropin in mešanice ciprskih suhih vin iz sort Xynisteri in Mavro.

Poglej Turščina in Zivania

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Poglej Turščina in Zlata horda

Zlati rog

Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج‎ - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.

Poglej Turščina in Zlati rog

Zoltan

Zoltan je moško osebno ime.

Poglej Turščina in Zoltan

Zuhabski mir

Zuhabski ali Karsi-Širinski mir (turško Kasr-ı Şirin Antlaşması. perzijsko عهدنامه زهاب‎, Ahadnāmah Zuhab) je bil mirovni porazum, sklenjen 17. maja 1639 med Osmanskim cesarstvom in Safavidskim cesarstvom, s katerim se je končala osmansko-safavidksa vojna 1623-1639.

Poglej Turščina in Zuhabski mir

17. februar

17.

Poglej Turščina in 17. februar

Prav tako znan kot Turški jezik, Turško.

, Čagataj, Čagatajščina, Čagatajski kanat, Čandarli Ali Paša, Čandarli Kara Halil Hajredin Paša, Čerkezi, Čerkezija, Čigirin, Čreda (film), Čulo kagan, Čuvaši, Ö, Ćele kula, Çinili Köşk, Bahčisaraj, Bahčisarajski mirovni sporazum, Bajazid I., Bajazid II., Baltadži Mehmed Paša, Barış Manço, Basarab I. Vlaški, Beşparmak, Beg, Beglerbeg, Belek Gazi, Beograjska trdnjava, Berat (listina), Bez tebe, Bimbaša, Bitka na Kosovskem polju (1448), Bitka na Zlatici, Bitka pri Basianu, Bitka pri Grocki, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Navarinu, Bitka pri Senti, Bitola, Bizantinski senat, Bolgarija na Pesmi Evrovizije, Bosanščina, Brestlitovski mir, Bridž, Budžak, Budim, Bukareški mirovni sporazum (1812), Carigrad, Cezar (naslov), Ciper, Ciprski evrokovanci, Džezajirli Gazi Hasan Paša, Džizja, Delibaša, Delija, Devlet I. Geraj, Dimitrij Cantemir, Dirham, Diyarbakırska trdnjava, Dothraki, Države članice Evropske unije, Eğirdir, EBay, Edigej, Egejsko morje, Ejalet, Enes, Enkomi, Enver, Erlik, Esad, Etnografski muzej, Ankara, Eva, Evlija Čelebi, Evlija Čelebi in voda življenja, Fadil, Fatima (ime), Ferid, Ferman, Fetih I. Geraj, Fikret, Filipi, Grčija, Fokaja, Francoski protektorat v Tuniziji, Fustanella, Gagauzi, Gagavščina, Galata, Galatski most, Gazi Husrev-beg, Gazi II. Geraj, Germijan, Giz, Gokturki, Gorski Karabah, Habur, Hadži Halil Paša, Hadži I. Geraj, Hagija Sofija, Hajduk, Hajredin Barbarosa, Halikarnas, Hamidski bejlik, Hanija, Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje, Harač, Hasan Paša Predojević, Hatuša, Hatun, Hazari, Hercegovski sandžak, Hevselski vrtovi, Hindijščina, Hrvatizem, Ibrahim, Ibrahim I., Ilkanat, Indoevropski jeziki, Isa Čelebi, Isaac Asimov, Isik kagan, Islam III. Geraj, Islamska umetnost, Istanbul Park, Istanbulski pomorski muzej, Izet, Jabgu, Jabolka in hruške, Janičar, Japonščina, Jasak, Jer Tanrı, Jezikovne manjšine v Evropi, Jezikovni purizem, Jonci, Kadžarsko cesarstvo, Kadi, Kafes, Kajmak, Kajra, Kalevala, Kalga, Kalmiki, Kapadokija, Kapudan paša, Karakitajski kanat, Karamanidi, Karamanlidi, Karapapaki, Karija, Karkemiš, Karlovški mir, Kasim Paša, Kayseri, Kaza, Kılıç Arslan I., Kejhusrev I., Kejhusrev III., Kejkavus I., Kejkubad I., Kejkubad II., Kejkubad III., Kejsun, Kerboga, Kilič Arslan II., Kilič Arslan IV., Kilikijska vrata, Kiosk, Kipčaki, Kitajska, Kitani, Kizuvatna, Kneževina Bolgarija, Kneževina Gornja Ogrska, Kneževina Teodoro, Konstantinopelski hipodrom, Konstantinopelski mirovni sporazum (1700), Konstantinopelski sporazum (1533), Kosovo, Kosovski vilajet, Kozaki, Kraljevina Srbija (1718–1739), Krimski kanat, Krimski Tatari, Krvni davek, Kučukkajnarški mir, Kujaš, Kumani, Kundur, Kuruş, Kurultaj, Kutalmiš, Lejla, Likaonija, Likija, Lingua franca, Loveč, Madžarščina, Madžarska, Madžarske rune, Mahmud al-Kašgari, Mahmud I., Mahmud Paša Anđelović, Makrame, Mameluki, Manto Mavrogenous, Mardin, Marmarsko morje, Martin Kmetec, Medena dežela, Medresa, Mehmed, Mehmed I., Mehmed I. Geraj, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed III., Mehmed IV., Mehmed Paša Sokolović, Mengli I. Geraj, Menkauhor, Merima, Meshetski Turki, Mesud I., Mesud II., Milion v Konstantinoplu, Minaret, Mladinska pesem Evrovizije 2015, Mohamed bin Tugluk, Moja boš, Mosul, Muhamed, Muharem, Murat I., Murat II., Murat III., Murat IV., Musa Čelebi, Mustafa Čelebi, Mustafa I., Mustafa IV., Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Muzej nedolžnosti, Nacionalno geslo, Nahija, Narekovaj, Narodni park Göreme, Nauruz, Navadni lovor, Neşe Yaşın, Nemčija na Pesmi Evrovizije, Nikejsko cesarstvo, Nioba, Nogajci, Nova mošeja, Carigrad, Nova Rusija, Nur (gorovje), Nur Devlet, Obleganje Budima (1541), Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672), Obleganje Kisega, Obleganje Očakova, Obleganje Sigeta, Olt, Omajadski kalifat, Omer, Omer paša Latas, Onoguri, Operativni načrt Macola, Opuščaj, Orhan I., Oront, Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film, Osman, Osman I., Osman II., Osmanščina, Osmansko cesarstvo, Osmansko medvladje, Otrar, Paša, Palača Sponza, Dubrovnik, Pécs, Përmet, Pesem Evrovizije 1997, Pesem Evrovizije 2004, Pesem Evrovizije 2005, Pesem Evrovizije 2008, Piri Reis, Plovdiv, Poročnik Blueberry, Pravi maček, Prilep, Province v Turčiji, Prvi turški kaganat, Radu III. Čedni, Raj, Ramiz, Rasim, Rosetta Stone, Rumelija, Rusko-turška vojna (1877–1878), Safet, Safranbolu, Sahib I. Geraj, Samostan Pantokrator, Samovar, Sandžak, Sead, Sejmeni, Selam alejkum, Seldžuki, Selim I. Geraj, Selim II., Selma, Selma Rıza, Senad, Senija, Sertab Erener, Severna Makedonija, Severni Ciper, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Seznam jezikov po številu govorcev, Seznam mest na Cipru, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Seznam televizijskih prenosov dirk Formule 1, Silahdar Damat Ali Paša, Sinop, Sistovski sporazum, Sivas, Sivi volkovi, Slovenska Wikipedija, Slovenski eksonimi, Spolnik, Srednji vzhod, Srem, Stari Ras, Suada, Sulejman, Sulejman Čelebi, Sulejman I., Sulejman ibn Kutalmiš, Sulejman II. Rumski, Sulejmanija, Sultan Džem, Sultanat Rum, Taki al-Din, Tamga, Tarika, Tarz, Tatarščina, Taurus, Tekija (verska zgradba), Tel Tajinat, Tengri, Thomas Young (fizik), Tigris, Tilbeşar, Timariot, Tintin in zlata runa, Tokomer, TR, Trapezundsko cesarstvo, Troada, Turčija, Turška hokejska reprezentanca, Turški jeziki, Turkmenščina, Tutuš I., Ulgen, Umaj, Univerza Atılım, Ural-Batir, Uzun Hasan, Vašvarski mir, Vakuf, Valide sultan, Vansko jezero, Velika mošeja in bolnišnica, Divriği, Velika palača v Konstantinoplu, Veliki vezir, Vilajet, Visoka porta, Vjačeslav Ervandovič Kevorkov, Vjosa Osmani, Vlahi, Zagan Paša, Zineta, Zivania, Zlata horda, Zlati rog, Zoltan, Zuhabski mir, 17. februar.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti