Kazalo
76 odnosi: Ašina, Ašina Helu, Altajski jeziki, Arabska abeceda, Astrahanski kanat, Avtohtona ljudstva Sibirije, Azerbajdžan, Azerbajdžanščina, Ü, Čagatajščina, Čebi kan, Ö, Baškirščina, Basmili, Bilge kagan, Bordžigini, Bridž, Bumin kagan, Cezar (naslov), Donghu, Evrazijska stepa, Gagauzi, Gagavščina, Gokturki, Gruzija, Gyula (naziv), Išbara kagan, Ilig kagan, Ilteriš kagan, Inel kagan, Jakuti, Jami kagan, Jolig kagan, Kapagan kagan, Karakalpaki, Karakum, Kavkaška regija, Kazaščina, Kazahstanski tenge, Kazanski kanat, Kipčaščina, Kirgiščina, Kirgizi, Kizilkum, Krimska tatarščina, Levedi, Likija, Mahmud al-Kašgari, Meshetski Turki, Mukan kagan, ... Razširi indeks (26 več) »
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Poglej Turški jeziki in Ašina
Ašina Helu
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀𐰴𐰍𐰣, Ïšbara qaγan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn) z osebnim imenom Ašina Helu (kitajsko 阿史那賀魯/阿史那贺鲁, pinjin āshǐnà hèlǔ) je bil zadnji kagan Zahodnega turškega kaganata, ki je vladal od leta 651 do 658 * ni znano, † 659.
Poglej Turški jeziki in Ašina Helu
Altajski jeziki
Altajski jeziki so hipotetična družina jezikov, ki se govorijo na širšem evrazijskem prostoru: v Mali Aziji, Zakavkazju, porečju reke Volge, osrednji Aziji, Sibiriji in Mongoliji.
Poglej Turški jeziki in Altajski jeziki
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Turški jeziki in Arabska abeceda
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Turški jeziki in Astrahanski kanat
Avtohtona ljudstva Sibirije
Sibirija (severna Azija), vključno z Ruskim Daljnim vzhodom, je geografsko azijski del Rusije.
Poglej Turški jeziki in Avtohtona ljudstva Sibirije
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Turški jeziki in Azerbajdžan
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Turški jeziki in Azerbajdžanščina
Ü
Ü ali ü je črka, ki se uporablja v več latinskih pisavah za označevanje sprednjega zaokroženega samoglasnika ali kot diakritični znak za označevanje izgovarjave glasov ali.
Poglej Turški jeziki in Ü
Čagatajščina
Čagatajščina, čagatajska turščina, stara ujgurščina ali stara uzbeščina (čagatajsko جغتای, džaĝatāj ali ترکی, turkī, uzbeško ﭼﯩﻐﻪتاي, чиғатой тили, čig’atoj tili, ujgursko چاغاتاي تىلى, чағатай тили, čagataj tili, turško Çağatayca) je izumrli turški jezik, ki se je nekoč na široko govoril v Centralni Aziji.
Poglej Turški jeziki in Čagatajščina
Čebi kan
Čebi kan (kitajsko (鼻可汗/车鼻可汗, pinjin chēbí kěhàn, Wade-Giles ch'e-pi k'o-han, rekonstruirano staroturško *Çavïş) z osebnim imenom Ašina Hubo (阿史那斛勃, āshǐnà húbó, a-shih-na hu-po), pono vladarsko ime Jidžučebi kagan (乙注車鼻可汗/乙注车鼻可汗, yǐzhù chēbí kěhàn, i-chu ch'e-pi k'o-han), je bil po propadu Šuejantuoja kandidat za naslov kana Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Turški jeziki in Čebi kan
Ö
sličica Ö ali ö je črka, ki se uporablja v več razširjenih latinskih pisavah ali pa kot črka O s preglasom za označitev sprednjih samoglasnikov ali.
Poglej Turški jeziki in Ö
Baškirščina
Baškirščina (baš. Башҡорт теле, latinizirano Bašqort tele) je eden jezikov kipčaške skupine turških jezikov, ki je v bližnjem sorodu s tatarščino.
Poglej Turški jeziki in Baškirščina
Basmili
Basmili (staroturško 𐰉𐰽𐰢𐰞, Basmïl, kitajsko 拔悉蜜/密/彌, pinjin Báxīmì/mì/mí, srednjekitajsko *bˠɛt̚-siɪt̚-miɪt̚/mˠ iɪt ̚/ miᴇ, tudi 弊剌 Bìlà)Golden, Peter B. An Introduction to the History of Turkic Peoples.
Poglej Turški jeziki in Basmili
Bilge kagan
Bilge kagan (staroturško 𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀:𐰴𐰍𐰣, Bilgä Qaγan, je bil od leta 717 do 734 četrti kagan Drugega turškega kaganata, * 683, † 25. november 734, Otuken. Njegovi dosežki so opisani v Orhonskih napisih.
Poglej Turški jeziki in Bilge kagan
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Turški jeziki in Bordžigini
Bridž
Igra bridža Brídž ali brídge je igra s kartami z vzetki (»štihi«).
Poglej Turški jeziki in Bridž
Bumin kagan
Bumin kagan (staroturško 𐰉𐰆𐰢𐰣:𐰴𐰍𐰣, Bumïn qaγan, znan tudi kot Ilig kagan ali Jamï kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Yаmï qaγan) je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552. Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja (吐務 / 吐务) in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str.
Poglej Turški jeziki in Bumin kagan
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Turški jeziki in Cezar (naslov)
Donghu
Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA, dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA)Edwin G. Pulleyblank (1994).
Poglej Turški jeziki in Donghu
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Turški jeziki in Evrazijska stepa
Gagauzi
| region9.
Poglej Turški jeziki in Gagauzi
Gagavščina
Gagavščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Turški jeziki in Gagavščina
Gokturki
Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.
Poglej Turški jeziki in Gokturki
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Turški jeziki in Gruzija
Gyula (naziv)
Štefan I. ujame Gyulo, prizor iz ''Chronicon Pictum)'' Gyula (tudi yula, gula, gila) je madžarski naziv za vojvodo oziroma vojaškega poveljnika madžarske plemenske zveze.
Poglej Turški jeziki in Gyula (naziv)
Išbara kagan
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀:𐰴𐰍𐰣, Ïšbara kagan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn, Wade–Giles sha-po-lüeh k'o-han) ali Erfu kehan (kitajsko 爾伏可汗, srednje kitajsko ńźie-b'i̪uk Njegovo ime ni turško.
Poglej Turški jeziki in Išbara kagan
Ilig kagan
Ilig kagan (staroturško 𐰃𐰞𐰞𐰃𐰏𐰴𐰍𐰣, poenostavljeno kitajsko 颉利可汗, tradicionalno kitajsko 頡利可汗, pinjin Jiélì Kèhán), rojen kot Ašina Duobi (kitajsko 阿史那咄苾, pinjin Āshǐnà Duōbì), posmrtono Huang, knez Guijija (歸義荒王), je bil četrti in zadnji kagan Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Turški jeziki in Ilig kagan
Ilteriš kagan
Ilteriš kagan (staroturško 𐰃𐰠𐱅𐰼𐰾:𐰴𐰍𐰣, Elteris čajan, kitajsko 頡跌利施可汗/颉跌利施可汗, Xiédiēlìshīkěhàn) z osebnim imenom Ašina Kutlug (kitajsko 阿史那骨篤祿/阿史那骨笃禄, āshǐnà gǔdǔlù) je bil ustanovitelj Drugega turškega kaganata, ki je vladal v letih 682–691, * ni znano, † 691.
Poglej Turški jeziki in Ilteriš kagan
Inel kagan
Inel kagan (staroturško 𐰃𐰤𐰠:𐰴𐰍𐰣, Inel Qaγan, kitajsko 拓西可汗, pinjin Tuoxīkèhán) je bil tretji kagan Drugega turškega kaganata, * ni znano, 716.
Poglej Turški jeziki in Inel kagan
Jakuti
Jakuti ali Saha (jakutsko Сахалар) so turški narod, ki živi večinoma v Republiki Jakutiji v Ruski federaciji.
Poglej Turški jeziki in Jakuti
Jami kagan
Jami kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Jаmï qağan,, srednje kitajsko) z osebnim imenom Ašina Rangan, vmes znan kot Tolis kagan (突利可汗 𐱅𐰇𐰠𐰾𐰴𐰍𐰣, Töles qaγan) in kasneje kot El Ïduk Džamï(r) kagan, Note 106 at (意利珍豆啟民可汗/意利珍豆启民可汗, Yìlì Zhēndòu Qǐmín Kěhàn) je bil prvi kagan Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Turški jeziki in Jami kagan
Jolig kagan
Jolig kagan (staroturško 𐰖𐰆𐰞𐰞𐰃𐰍:𐱅𐰃𐰏𐰤, Jollıg Tigin, kitajsko 伊然可汗, pinjin Yīrán Kèhán) z osebnim imenom Ašina Jiran je bil peti vladar Drugega turškega kaganata, ki je vladal od leta 734 do 739, * ni znano, † 739.
Poglej Turški jeziki in Jolig kagan
Kapagan kagan
Kapagan kagan ali Kapgan kagan (staroturško 𐰴𐰯𐰍𐰣:𐰴𐰍𐰣, Qapaγan qaγan, dobesedno Zmagovalec, poenostavljeno kitajsko 迬善, tradicionalno kitajsko 遷善, pinjin Qiānshàn), na Tunjukukoven napisu omenjen kot Bogu kagan (staroturško 𐰋𐰇𐰏: 𐰴𐰍𐰣, Bögü qaγan) je bil drugi kagan Drugega turškega kaganata.
Poglej Turški jeziki in Kapagan kagan
Karakalpaki
Karakalpaki so turška (kipčaška) etnična skupina iz Karakalpakstana v severnozahodnem Uzbekistanu.
Poglej Turški jeziki in Karakalpaki
Karakum
Karakum, tudi Kara-Kum ali Gara-Gum (turkmensko Garagum), je puščava v Centralni Aziji.
Poglej Turški jeziki in Karakum
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Turški jeziki in Kavkaška regija
Kazaščina
Kazáščina (kazaško qazaq tili) je turški jezik, zelo soroden nogajščini in karakalpaščini.
Poglej Turški jeziki in Kazaščina
Kazahstanski tenge
Kazahstanski tenge (kazaško Қазақстан теңгесі, kazahstan tengesi, rusko Казахстанский тенге, kazahstanskij tenge, ISO 4217: KZT) je uradna valuta Kazahstana.
Poglej Turški jeziki in Kazahstanski tenge
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Turški jeziki in Kazanski kanat
Kipčaščina
Kipčaščina (kipčaško qypçaq, kipčak) je izumrl turški jezik iz družine kipčaških jezikov.
Poglej Turški jeziki in Kipčaščina
Kirgiščina
Kirgíščina (kirgiško Кыргыз тили, Kyrgyz tili) je zahodno-turški jezik.
Poglej Turški jeziki in Kirgiščina
Kirgizi
Kirgizi so turški narod, ki živi v Kirgiziji.
Poglej Turški jeziki in Kirgizi
Kizilkum
Kizilkum (uzbeško Қизилқум, Kizilkum, قىزىلقۇم, kazaško Қызылқұм, Kizilkum, قىزىلقۇم, rusko Кызылкум, Kizilkum) je 15.
Poglej Turški jeziki in Kizilkum
Krimska tatarščina
Qırımğa hoş keldiñiz!) v krimski tatarščini na letališkem avtobusu na mednarodnem letališču v Simferopolu. Krimskotatarski zapis v latinici na tabli v Bahčisaraju. Primer zapisa v krimskotatarski arabski pisavi. Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščinahttp://www.ethnologue.com/language/crh, Ethnologue (18.
Poglej Turški jeziki in Krimska tatarščina
Levedi
Levedi, Lebed,Northern Magill, Frank (1998).
Poglej Turški jeziki in Levedi
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Turški jeziki in Likija
Mahmud al-Kašgari
Mahmud ibn Husein ibn Mohamed al-Kašgari (arabsko محمود بن الحسين بن محمد الكاشغري, Maḥmūd ibnu 'l-Ḥusayn ibn Muḥammad al-Kāšġarī, kitajsko 麻赫穆德·喀什噶里, turško Kaşgarlı Mahmûd) je bil karakanidski učenjak in leksikograf turških jezikov iz Kašgarja, * 1105, Kašgar, Karakanidski kanat, † 1102, Upal, Karakanidski kanat.
Poglej Turški jeziki in Mahmud al-Kašgari
Meshetski Turki
Meshetski Turki v Karabüku, Turčija Meshetski Turki, tudi turški Meshetijci, ahiški Turki in turški Ahiski, (მესხეთის თურქები Meskhetis t'urk'ebi) so etnična podskupina Turkov, ki so nekdaj naseljevali regijo Mesheti v Gruziji, vzdolž meje s Turčijo.
Poglej Turški jeziki in Meshetski Turki
Mukan kagan
Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.
Poglej Turški jeziki in Mukan kagan
Nagajka
Nagajka Nagajka (izgovor) je kratek, debel bič z okroglim prerezom, ki so ga uporabljali Kozaki.
Poglej Turški jeziki in Nagajka
Onoguri
Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Onoguri ali Oguri (turško Onoğurlar) so bili turška nomadska plemenska zveza, ki je od 5.
Poglej Turški jeziki in Onoguri
Osmanščina
Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Turški jeziki in Osmanščina
Otuken
Gora Otgontenger, katere ime je sestavljeno iz imen Otuken in Tengri Otuken (staroturško 𐰇𐱅𐰜𐰤:𐰖𐰃𐱁, Ötüken jïš, "Otukenski gozd" ali 𐰵𐱅𐰜𐰤:𐰘𐰼, Ötüken jer, "Dežela Otuken", staroujgursko 𐰵𐱅𐰜𐰤:𐰘𐰃𐱁, Ötüken jïš, kitajsko 於都斤) je bil prestolnica Prvega turškega kaganata in Ujgurskega kaganata.
Poglej Turški jeziki in Otuken
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Turški jeziki in Perzijščina
Prelaz Karakorum
Prelaz Karakorum (क़राक़रम दर्रा) je 5.540 m visok gorski prelaz med Indijo in Kitajsko v pogorju Karakorum.
Poglej Turški jeziki in Prelaz Karakorum
Sandil
Sandil (grško, Sándil,, Sándilhos) je bil v 6.
Poglej Turški jeziki in Sandil
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Turški jeziki in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam petindvajsetih najbolj razširjenih jezikov sveta zložen po številu maternih govorcev v milijonih: Takšni seznami se lahko včasih medsebojno razlikujejo.
Poglej Turški jeziki in Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam slovenskih besed ruskega izvora
Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine.
Poglej Turški jeziki in Seznam slovenskih besed ruskega izvora
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Turški jeziki in Sirija
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Turški jeziki in Skiri
Tardu
Tardu ali Tarduš jabgu je bil sin Istemija in od okoli 575 do 603 drugi jabgu Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 603.
Poglej Turški jeziki in Tardu
Taspar kagan
Taspar kagan (sogdijsko t’asp’r γ’γ’n) ali Tatpar kagan (sogdijsko t’tp’r x’γ’n, rouransko Tadpar qaɣan, staroturško 𐱃𐱃𐰯𐰺𐰴𐰍𐰣, Tatpar qaγan) je bil tretji sin Bumin kagana in princese Vei Čangle (長樂公主) in od leta 572 do 581 četrti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 581.
Poglej Turški jeziki in Taspar kagan
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Turški jeziki in Tatarščina
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Turški jeziki in Tatari
Tengri kagan
Tengri kagan (staroturško 𐱅𐰭𐰼𐰃:𐰴𐰍𐰣) je bil šesti kagan Drugega turškega kaganata, ki je vladal od leta 734, 739 ali 740 do leta 741, * ni znano, † 741.
Poglej Turški jeziki in Tengri kagan
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Turški jeziki in Toharščina
Trdnjava Arabat
Carla Bossolija, 1856 (zadnje leto Krimske vojne) Vogal trdnjave, 2010 Trdnjava Arabat, ki jo je v 17.
Poglej Turški jeziki in Trdnjava Arabat
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Turški jeziki in Turščina
Turška demokratska stranka Kosova
Turška demokratska stranka Kosova (turško: Kosova Demokratik Türk Partisi, albansko: Partia Demokratike Turke e Kosovës) je konservativna politična stranka na Kosovu, ki zastopa turško manjšino.
Poglej Turški jeziki in Turška demokratska stranka Kosova
Turška ljudstva
do 3 milijonov (Turkmenci) |ref14.
Poglej Turški jeziki in Turška ljudstva
Ulus
Ulus je vrsta upravno-območne enote v treh ruskih republikah: Burjatiji in Kalmikiji (vasi) ter Jakutiji (rajoni).
Poglej Turški jeziki in Ulus
Uzbeki
Uzbeki so turški narod, ki živi v osrednji Aziji, predvsem v Uzbekistanu ter tudi v okoliških državah, kot npr.
Poglej Turški jeziki in Uzbeki
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Turški jeziki in Zahodni turški kaganat
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Turški jeziki in Zaporoški kozaki
Prav tako znan kot Turko-tatarski jeziki, Turško-tatarski jeziki.