Kazalo
32 odnosi: Algebrska geometrija, Atlas (topologija), Émile Borel, Cantorjeva množica, Diferencialna topologija, Enotski interval, Evklidski prostor, Felix Hausdorff, Funktor, Geometrija, Grupa, Imerzija (matematika), Karol Borsuk, Kategorija (matematika), Kompaktifikacija (matematika), Matematični objekt, Mera (matematika), Metrični prostor, Mnogoterost, Monoid, Ničrazsežni prostor, Odprta množica, Okolica (matematika), Prostor, Riemannova ploskev, Samopodobnost, Seznam matematičnih vsebin, Teorija grup, Teorija kategorij, Topologija, Topologija (razločitev), Topologija prostora.
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Topološki prostor in Algebrska geometrija
Atlas (topologija)
Átlas v topologiji opisuje mnogoterost.
Poglej Topološki prostor in Atlas (topologija)
Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
Poglej Topološki prostor in Émile Borel
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Poglej Topološki prostor in Cantorjeva množica
Diferencialna topologija
Diferenciálna topologíja je matematična disciplina, ki obravnava diferenciabilne funkcije (preslikave) in diferenciabilne mnogoterosti.
Poglej Topološki prostor in Diferencialna topologija
Enotski interval
Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.
Poglej Topološki prostor in Enotski interval
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Topološki prostor in Evklidski prostor
Felix Hausdorff
Felix Hausdorff, nemški matematik, * 8. november 1868, Breslau, Nemčija, danes Wroclaw, Poljska, † 26. januar 1942, Bonn.
Poglej Topološki prostor in Felix Hausdorff
Funktor
Funktor je v teoriji kategorij posebna vrsta preslikav med kategorijami.
Poglej Topološki prostor in Funktor
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Topološki prostor in Geometrija
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Topološki prostor in Grupa
Imerzija (matematika)
Kleinova steklenica v trirazsežnem prostoru. Imerzija (tudi pogreznjenost ali potopitev) je preslikava f:X \to Y enega topološkega prostora v drugega.
Poglej Topološki prostor in Imerzija (matematika)
Karol Borsuk
Karol Borsuk, poljski matematik, * 8. maj 1905, Varšava, Privislinski kraj, Ruski imperij (sedaj Poljska), † 24. januar 1982, Varšava, Ljudska republika Poljska (sedaj Poljska).
Poglej Topološki prostor in Karol Borsuk
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Poglej Topološki prostor in Kategorija (matematika)
Kompaktifikacija (matematika)
Kompaktifikacija je postopek ali rezultat delovanja s katerim naredimo topološki prostor kompakten.
Poglej Topološki prostor in Kompaktifikacija (matematika)
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Poglej Topološki prostor in Matematični objekt
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Topološki prostor in Mera (matematika)
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Poglej Topološki prostor in Metrični prostor
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Topološki prostor in Mnogoterost
Monoid
Mónoid M.
Poglej Topološki prostor in Monoid
Ničrazsežni prostor
Ničrazsežni topološki prostor (ali brez-dimenzijski prostor) je v matematiki topološki prostor, ki ima razsežnost nič glede na eno od več neekvivalentnih predstav o dodelitvi razsežnosti podanemu topološkemu prostoru.
Poglej Topološki prostor in Ničrazsežni prostor
Odprta množica
Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.
Poglej Topološki prostor in Odprta množica
Okolica (matematika)
Množica ''V'' je okolica tokče ''p'', ker odprta množica (krog okoli ''p'') v celoti leži v ''V'' Množica ''V'' ni okolica tokče ''p'', ker nobena odprta množica (krog) okoli ''p'' ne leži v celoti v ''V'' Okólica je eden od osnovnih pojmov matematične topologije.
Poglej Topološki prostor in Okolica (matematika)
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Topološki prostor in Prostor
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Topološki prostor in Riemannova ploskev
Samopodobnost
Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost trikotnika Sierpinskega Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov.
Poglej Topološki prostor in Samopodobnost
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Topološki prostor in Seznam matematičnih vsebin
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Topološki prostor in Teorija grup
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Topološki prostor in Teorija kategorij
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Topološki prostor in Topologija
Topologija (razločitev)
Topologija lahko pomeni.
Poglej Topološki prostor in Topologija (razločitev)
Topologija prostora
Topologija prostora je v matematiki družina vseh odprtih množic v danem topološkem prostoru.
Poglej Topološki prostor in Topologija prostora