Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Težni pospešek

Index Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Kazalo

  1. 83 odnosi: Arhimed, Avtomobilistično dirkanje, Barometrska enačba, Bernoullijeva enačba, Bogomolčarji, Brahistokrona, Centrifugiranje, Cunami, Daniel Bernoulli, Darcy-Weisbachova enačba, Diferencialna enačba, Diona (luna), Elara (luna), Enačba Ciolkovskega, Energija, Enkelad, Eotvos (enota), Félicette, Formula 1, G, Gal (enota), Ganimed (luna), Gaussov gravitacijski zakon, Geoid, Giovanni Battista Riccioli, Gostota zraka, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Henry Kater, Hidrostatični paradoks, Hidrostatični tlak, Jean Buridan, Jo (luna), Jupiter, Kalisto (luna), Kaplja, Karma (luna), Katerjevo nihalo, Kilogram, Kilopond, Konjska moč, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Luna, Masa, Matematično nihalo, Mercury-Atlas 6, Mercury-Atlas 7, Mercury-Redstone 3, Mercury-Redstone 4, Meritev, ... Razširi indeks (33 več) »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Težni pospešek in Arhimed

Avtomobilistično dirkanje

2012 Avtomobilistično dirkanje (tudi znan kot avtomobilsko dirkanje ali avtošport) je šport, ki vsebuje dirkanje avtomobilov.

Poglej Težni pospešek in Avtomobilistično dirkanje

Barometrska enačba

ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.

Poglej Težni pospešek in Barometrska enačba

Bernoullijeva enačba

Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.

Poglej Težni pospešek in Bernoullijeva enačba

Bogomolčarji

Bogomolčarji (znanstveno ime Stomatopoda) so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 400 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Težni pospešek in Bogomolčarji

Brahistokrona

right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.

Poglej Težni pospešek in Brahistokrona

Centrifugiranje

Centrifugiranje je ločevalna tehnika, ki ločuje delce s pomočjo centrifugalne sile.

Poglej Težni pospešek in Centrifugiranje

Cunami

Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.

Poglej Težni pospešek in Cunami

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Poglej Težni pospešek in Daniel Bernoulli

Darcy-Weisbachova enačba

Darcy-Weisbachova enačba je v hidravliki namenjena za računanje tlačnih izgub v ravnih ceveh krožnega preseka zaradi upora pri toku tekočine: oziroma izgube tlačne višine: kjer so: Koeficientu: rečejo koeficient krajevnih izgub.

Poglej Težni pospešek in Darcy-Weisbachova enačba

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Težni pospešek in Diferencialna enačba

Diona (luna)

Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.

Poglej Težni pospešek in Diona (luna)

Elara (luna)

Elara (grško: Elára) je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Težni pospešek in Elara (luna)

Enačba Ciolkovskega

rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.

Poglej Težni pospešek in Enačba Ciolkovskega

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Težni pospešek in Energija

Enkelad

Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.

Poglej Težni pospešek in Enkelad

Eotvos (enota)

Eotvos (včasih tudi eötvös, oznaka E) je zastarela enota za gradient težnega pospeška v vodoravni smeri v sistemu enot CGS.

Poglej Težni pospešek in Eotvos (enota)

Félicette

Félicette je bila samica domače mačke iz Pariza, znamenita po tem, da je postala prva mačka v vesolju.

Poglej Težni pospešek in Félicette

Formula 1

Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.

Poglej Težni pospešek in Formula 1

G

G g G je osma črka slovenske abecede.

Poglej Težni pospešek in G

Gal (enota)

Gal (včasih tudi kot galileo, oznaka Gal, včasih tudi gal) je enota za težni pospešek, v sistemu enot CGS.

Poglej Težni pospešek in Gal (enota)

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Poglej Težni pospešek in Ganimed (luna)

Gaussov gravitacijski zakon

Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.

Poglej Težni pospešek in Gaussov gravitacijski zakon

Geoid

Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.

Poglej Težni pospešek in Geoid

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Poglej Težni pospešek in Giovanni Battista Riccioli

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Poglej Težni pospešek in Gostota zraka

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Težni pospešek in Gravitacijska konstanta

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej Težni pospešek in Gravitacijsko polje

Henry Kater

Henry Kater, FRS, angleški fizik in častnik nemškega porekla, * 16. april 1777, Bristol, Anglija, † 26. april 1835, York Gate.

Poglej Težni pospešek in Henry Kater

Hidrostatični paradoks

Hidrostatični paradoks Hídrostátični paradóks (tudi Arhimedov paradóks, Stevinov paradóks ali Pascalov paradóks) je navidez protislovno dejstvo, da je hidrostatični tlak na dnu posode, v kateri je mirujoča nestisljiva kapljevina, odvisen le od višine stolpca kapljevine (globine z\!\), ne pa od oblike posode, oziroma njene prostornine, ali njene teže, oziroma mase: kjer je.

Poglej Težni pospešek in Hidrostatični paradoks

Hidrostatični tlak

Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.

Poglej Težni pospešek in Hidrostatični tlak

Jean Buridan

‎Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.

Poglej Težni pospešek in Jean Buridan

Jo (luna)

Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Poglej Težni pospešek in Jo (luna)

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Težni pospešek in Jupiter

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Poglej Težni pospešek in Kalisto (luna)

Kaplja

pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.

Poglej Težni pospešek in Kaplja

Karma (luna)

Karma (grško Κάρμη: Kárme) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Karmine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 23 do 24 Gm in imajo naklon tira okoli 165°. Luno Karma je leta 1938 odkril ameriški astronom Seth Barnes Nicholson na Observatoriju Mount Wilson.

Poglej Težni pospešek in Karma (luna)

Katerjevo nihalo

Katerjevo nihálo je obrnljivo nihalo, ki ga je skonstruiral in izdelal angleški fizik in stotnik Henry Kater leta 1817 za točno merjenje težnega pospeška.

Poglej Težni pospešek in Katerjevo nihalo

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej Težni pospešek in Kilogram

Kilopond

Kilopónd (oznaka kp) je v fiziki enota za merjenje sile.

Poglej Težni pospešek in Kilopond

Konjska moč

Kònjska móč - KM (HP) je skupni naziv več enot za merjenje moči.

Poglej Težni pospešek in Konjska moč

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Poglej Težni pospešek in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Težni pospešek in Luna

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Težni pospešek in Masa

Matematično nihalo

300px Matematično nihalo je idealno težno nihalo, ki je sestavljeno iz točkastega telesa, obešenega na zelo tanki in dolgi nitki.

Poglej Težni pospešek in Matematično nihalo

Mercury-Atlas 6

Mercury-Atlas 6 je bil peti vesoljski polet s človeško posadko in tretji orbitalni polet v zgodovini vesoljskih poletov.

Poglej Težni pospešek in Mercury-Atlas 6

Mercury-Atlas 7

Mercury-Atlas 7 je bila vesoljska odprava s človeško posadko v okviru ameriškega projekta Mercury, v kateri je 24. maja 1963 v vesolje poletel astronavt Malcolm Scott Carpenter.

Poglej Težni pospešek in Mercury-Atlas 7

Mercury-Redstone 3

Mercury-Redstone 3 je bila prva ameriška vesoljska odprava s človeško posadko, ki je 5. maja 1961 v vesolje ponesla astronavta Alana Sheparda, tri tedne po prvi sovjetski vesoljski odpravi s človeško posadko, ko je Jurij Gagarin postal prvi človek v vesolju.

Poglej Težni pospešek in Mercury-Redstone 3

Mercury-Redstone 4

Mercury-Redstone 4 je bil vesoljski polet s človeško posadko v sklopu ameriškega projekta Mercury, izveden 21. julija 1961.

Poglej Težni pospešek in Mercury-Redstone 4

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Težni pospešek in Meritev

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Težni pospešek in Merkur

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Težni pospešek in Nebesna mehanika

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Težni pospešek in Neptun

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Poglej Težni pospešek in Nihalo

Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.

Poglej Težni pospešek in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Pasifaja (luna)

Pasifaja (grško Πασιφάη: Pasifáe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Težni pospešek in Pasifaja (luna)

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Težni pospešek in Plimska sila

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Poglej Težni pospešek in Pluton

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Težni pospešek in Pospešek

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Težni pospešek in Potencialna energija

Površinska težnost

Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Poglej Težni pospešek in Površinska težnost

Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev

Bulldog simulatorju Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev (ang. UPRT: Upset Prevention and Recovery Training) je kombinacija teoretičnega in praktičnega usposabljanja za pilote letal, da se pilotu omogoči preprečiti, prepoznati in rešiti po nenavadnih in nepričakovanih situacijah pri tem imamo v mislih predvsem velike vpadne kote in nagibe letala in zavozlanje z avtomatizacijo - avtopilotom blizu tal.

Poglej Težni pospešek in Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Poglej Težni pospešek in Prosti pad

Razsežnostna analiza

Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.

Poglej Težni pospešek in Razsežnostna analiza

Red velikosti (sila)

Ker je teža sila, se nekateri izmed spodnjih primerov sklicujejo na težo predmetov pri povprečnem težnem pospešku Zemlje (9,8 m/s2).

Poglej Težni pospešek in Red velikosti (sila)

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Težni pospešek in Saturn

Seš

Séš, lokalno primorsko seš ali seša, je vrsta stoječega valovanja v zaprtem ali deloma zaprtem površinskem vodnem telesu.

Poglej Težni pospešek in Seš

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Težni pospešek in Sekunda

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Težni pospešek in Seznam astronomskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Težni pospešek in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Poglej Težni pospešek in Seznam planetov v osončju

Sinopa (luna)

Sinopa (grško Σινώπη: Sinópe) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °.

Poglej Težni pospešek in Sinopa (luna)

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Težni pospešek in Sonce

Specifična teža

Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.

Poglej Težni pospešek in Specifična teža

Specifični impulz

Specifični impulz (oznaka Isp) je parameter, ki označuje učinkovitost (izkoristek) raketnih in reaktivnih motorjev.

Poglej Težni pospešek in Specifični impulz

Straton

Stráton (grško Στράτων: Stráton), grški filozof in fizik, * 340 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, Grčija, (danes Lapsek v Turčiji), † 269 pr. n. št., Atene, Grčija.

Poglej Težni pospešek in Straton

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Poglej Težni pospešek in Teža

Troposkina

Darrieusova vetrna turbina (ima vertikalno os) ima lopatice, ki imajo približno obliko troposkine, da se zmanjšajo upogibne napetosti. Troposkina je v fiziki in geometriji krivulja, ki jo ima idealna vrv, če je pritrjena na svojih konceh in se vrti okoli osi s konstantno kotno hitrostjo.

Poglej Težni pospešek in Troposkina

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Težni pospešek in Ubežna hitrost

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Težni pospešek in Uran (planet)

Veliki perujski potres

Veliki perujski potres je bil močan podmorski potres, ki je 31.

Poglej Težni pospešek in Veliki perujski potres

Vzgon

sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.

Poglej Težni pospešek in Vzgon

William George Unruh

William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.

Poglej Težni pospešek in William George Unruh

Prav tako znan kot Gravitacijski pospešek, Pospešek prostega pada, Težnostni pospešek.

, Merkur, Nebesna mehanika, Neptun, Nihalo, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Pasifaja (luna), Plimska sila, Pluton, Pospešek, Potencialna energija, Površinska težnost, Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev, Prosti pad, Razsežnostna analiza, Red velikosti (sila), Saturn, Seš, Sekunda, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam planetov v osončju, Sinopa (luna), Sonce, Specifična teža, Specifični impulz, Straton, Teža, Troposkina, Ubežna hitrost, Uran (planet), Veliki perujski potres, Vzgon, William George Unruh.