OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 359 odnosi: Agafija Svjatoslavovna, Ahajska kneževina, Aix-en-Provence, Albert Pruski, Albin Koroški, Aleksander I. Moldavski, Aleksander Jaroslavič Nevski, Algirdas, Ambroni, Ana Celjska, Andria, Łaskijev statut, Šesta križarska vojna, Švitrigaila, Župnija Metlika, Župnija Semič, Črnomelj, Čudsko jezero, Babenberžani, Balti, Baltijsk, Baltsko morje, Banderia Prutenorum, Barbara Zapolja, Barletta, Barti, Batu kan, Bazilika sv. Kastorja, Koblenz, Beloruska gotika, Bergfrid, Bernard Spanheimski, Biruta, Bitka na Čudskem jezeru, Bitka na Kalki, Bitka pod Hojnicami, Bitka pri Grunvaldu, Bitka pri Legnici, Bitka pri Varni, Boleslav V. Sramežljivi, Brandenburg (volilna kneževina), Brestkujavski mir, Butigeidis, Butvidas, Cerkev sv. Janeza, Cēsis, Cerkveni red, Chronicon terrae Prussiae, Codex Manesse, Deir al-Kamar, Delo Jožeta Plečnika, Dietrich von Altenburg, ... Razširi indeks (309 več) » « Shrink indeks

Agafija Svjatoslavovna

Agafija Svjatoslavovna (poljsko Agafia Światosławówna, rusko Агафья Святославовна, Agafija Svjatoslavovna) je bila ruska princesa in po poroki s Konradom I. Mazovskim vojvodinja Mazovije in velika vojvodinja Poljske, (* med 1190 in 1195, † po 31. avgustu 1247/2. junij 1248).

Poglej Tevtonski viteški red in Agafija Svjatoslavovna

Ahajska kneževina

Ahajska ali Morejska kneževina (grško: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu Konstantinopla in razpadu Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni.

Poglej Tevtonski viteški red in Ahajska kneževina

Aix-en-Provence

Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Poglej Tevtonski viteški red in Aix-en-Provence

Albert Pruski

Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.

Poglej Tevtonski viteški red in Albert Pruski

Albin Koroški

Albin Koroški, tudi Albuin oziroma Albuin Briksenški – koroški palatinski plemič iz rodu Aribonov, škof in svetnik, * okrog 945 Koroško, † 5. februar 1006, Briksen (Južna Tirolska, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Tevtonski viteški red in Albin Koroški

Aleksander I. Moldavski

Aleksander I. Moldavski ali Aleksander Dobri (romunsko Alexandru cel Bun), knez Moldavije, † 1. januar 1432.

Poglej Tevtonski viteški red in Aleksander I. Moldavski

Aleksander Jaroslavič Nevski

Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.

Poglej Tevtonski viteški red in Aleksander Jaroslavič Nevski

Algirdas

Algirdas (belorusko Альгерд, Algerd, ukrajinsko Ольгерд, Olgerd, poljsko Olgierd) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli  1296, † maj 1377.

Poglej Tevtonski viteški red in Algirdas

Ambroni

12px porazi Ambroni, pripadniki plemenske zveze v antični Germaniji, ki so se v poznem 2.

Poglej Tevtonski viteški red in Ambroni

Ana Celjska

Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.

Poglej Tevtonski viteški red in Ana Celjska

Andria

Andria (barese Iàndrie) je mesto in občina z okoli 100.000 prebivalci v Apuliji (južna Italija).

Poglej Tevtonski viteški red in Andria

Łaskijev statut

Aleksandru ''Statut'', ki ga je sprejel ''Sejm'' Łaskijev statut ali Łaskijevi statuti (poljsko Statut(y) Łaskiego, latinsko Commune Incliti Poloniae regni privilegium constitutionum et indultuum publicitus decretorum approbatorumque) iz leta 1505 je bila prva kodifikacija prava, objavljena v Kraljevini Poljski.

Poglej Tevtonski viteški red in Łaskijev statut

Šesta križarska vojna

Šesta križarska vojna (1228–1229), znana tudi kot križarska vojna Friderika II., je bila vojaška ekspedicija za ponovno zavzetje Jeruzalema in preostale Svete dežele.

Poglej Tevtonski viteški red in Šesta križarska vojna

Švitrigaila

Švitrigaila, včasih tudi Svidrigiello (litovsko Švitrigaila) je bil od leta 1430 do 1432 veliki vojvoda Litve, * pred 1370, † 10. februar 1452.

Poglej Tevtonski viteški red in Švitrigaila

Župnija Metlika

Župnija Metlika je rimskokatoliška teritorialna župnija v okviru dekanije Črnomelj škofije Novo mesto.

Poglej Tevtonski viteški red in Župnija Metlika

Župnija Semič

Župnija Semič je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Črnomelj škofije Novo mesto.

Poglej Tevtonski viteški red in Župnija Semič

Črnomelj

Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.

Poglej Tevtonski viteški red in Črnomelj

Čudsko jezero

Čudsko jezero ali Čudsko-Pskovsko jezero (ali Peipussee) je največje čezmejno jezero v Evropi, na meji med Estonijo in Rusijo.

Poglej Tevtonski viteški red in Čudsko jezero

Babenberžani

samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.

Poglej Tevtonski viteški red in Babenberžani

Balti

Bálti (litovsko baltai, latvijsko balti) so skupina indoevropskih ljudstev v severovzhodnem delu srednje Evrope.

Poglej Tevtonski viteški red in Balti

Baltijsk

Baltijsk (Pillau) je morsko pristanišče in upravno središče Baltijskega območja v Kaliningrajski oblasti v Rusiji.

Poglej Tevtonski viteški red in Baltijsk

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Tevtonski viteški red in Baltsko morje

Banderia Prutenorum

Grb Tevtonskega viteškega reda Grb velikega mojstra Tevtonskega reda Banderia Prutenorum (slovensko Pruski prapori) je rokopis na 48 listih pergamenta velikosti 18,6 x 29,3 cm, ki ga je sestavil Jan Długosz in ilustriral Stanisław Durink.

Poglej Tevtonski viteški red in Banderia Prutenorum

Barbara Zapolja

Barbara Zapolja (madžarsko Szapolyai Borbála, poljsko Barbara Zápolya) je bila od leta 1512 do 1515 poljska kraljica in litovska velika kneginja in prva žena kralja Sigismunda I. Starega, * 1495,Pas L. v. Barbara Zapolya.

Poglej Tevtonski viteški red in Barbara Zapolja

Barletta

Barletta je mesto in občina v Apuliji v jugovzhodni Italiji.

Poglej Tevtonski viteški red in Barletta

Barti

Barti (nemško Barten, litovsko Bartai) so bili starodavno prusko pleme, ki je ostalo pogansko, dokler jih v severnih križarskih vojnah niso prisilili, da so se spreobrnili v krščanstvo.

Poglej Tevtonski viteški red in Barti

Batu kan

Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.

Poglej Tevtonski viteški red in Batu kan

Bazilika sv. Kastorja, Koblenz

Južna stran Bazilike sv. Kastorja z vrtom Notranjost Bazilika sv.

Poglej Tevtonski viteški red in Bazilika sv. Kastorja, Koblenz

Beloruska gotika

Beloruska gotika (belorusko беларуская готыка) je arhitekturni slog cerkvenih stavb, zgrajenih v 15.

Poglej Tevtonski viteški red in Beloruska gotika

Bergfrid

Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.

Poglej Tevtonski viteški red in Bergfrid

Bernard Spanheimski

Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.

Poglej Tevtonski viteški red in Bernard Spanheimski

Biruta

Biruta (litovsko Birutė) je bila druga žena velikega litovskega vojvode Kęstutisa in mati Vitautasa Velikega, * ni znano, blizu Palange, † 1382, Brest.

Poglej Tevtonski viteški red in Biruta

Bitka na Čudskem jezeru

Bitka na Čudskem jezeru je potekala 5. aprila 1242 na zamrznjenem Čudskem jezeru, pri čemer je ruski pehoti novgorodskega kneza Aleksandra Jaroslaviča Nevskega uspelo premagati nemško viteško konjenico.

Poglej Tevtonski viteški red in Bitka na Čudskem jezeru

Bitka na Kalki

Bitka na reki Kalki 31. maja 1223 je bila neuspel poskus združenih ruskih kneževin, da bi skupaj s Kumani zaustavili širjenje Mongolskega cesarstva na čelu z Džingiskanom.

Poglej Tevtonski viteški red in Bitka na Kalki

Bitka pod Hojnicami

Bitka po Hojnicami (poljsko Bitwa pod Chojnicami, nemško Schlacht bei Konitz) je bila bitka med Poljsko in tevtonskimi vitezi v bližini Hojnic 18.

Poglej Tevtonski viteški red in Bitka pod Hojnicami

Bitka pri Grunvaldu

Bitka pri Grunvaldu oz.

Poglej Tevtonski viteški red in Bitka pri Grunvaldu

Bitka pri Legnici

Bitka pri Legnici (ali Schlacht bei Wahlstatt) je bila bitka med Mongolskim cesarstvom in združeno vzhodnoevropsko vojsko, do katere je prišlo 9.

Poglej Tevtonski viteški red in Bitka pri Legnici

Bitka pri Varni

Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.

Poglej Tevtonski viteški red in Bitka pri Varni

Boleslav V. Sramežljivi

Boleslav V. Sramežljivi (poljsko Bolesław Wstydliwy) je bil od leta 1232 vojvoda Sandomierza in od leta 1243 do svoje smrti veliki vojvoda Poljske, * 21. junij 1226, Stary Korczyn, † 7. december 1279, Krakov.

Poglej Tevtonski viteški red in Boleslav V. Sramežljivi

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Poglej Tevtonski viteški red in Brandenburg (volilna kneževina)

Brestkujavski mir

Brestkujavski mir (poljsko Pokój w Brześciu Kujawskim, litovsko Brastos taika, nemško Friede von Brest (1435) je mirovni sporazum, podpisan 31. decembra 1435 v Brestu Kujavskem, s katerim se je končala poljsko-tevtonska vojna 1431-1435. Sporazum je bil podpisan po porazu Livonskega reda v bitki z zavezniško poljsko-litovsko vojsko pri Wiłkomierzu.

Poglej Tevtonski viteški red in Brestkujavski mir

Butigeidis

Butigeidis (belorusko Будзікід, Budzikid) je bil od leta 1282 do 1291 veliki litovski knez,"Butigeidis".

Poglej Tevtonski viteški red in Butigeidis

Butvidas

Butvidas ali Pukuveras (belorusko Будзівід, Budzivid), znan tudi kot Боудивидъ (Boudivid), Liutauras, Пукувер (Pukuvjer), Pukuver ali Pukuveris) je bil od leta 1290 do 1295 veliki litovski knez,"Butvydas". vle.lt (litovsko). Pridobljeno 20. januarja 2020. * ni znano, † 1295.

Poglej Tevtonski viteški red in Butvidas

Cerkev sv. Janeza, Cēsis

Cerkev sv.

Poglej Tevtonski viteški red in Cerkev sv. Janeza, Cēsis

Cerkveni red

Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.

Poglej Tevtonski viteški red in Cerkveni red

Chronicon terrae Prussiae

Naslovnica kopije ''Chronicon terrae Prussiae'' iz leta 1679 Chronicon terrae Prussiae (slovensko Kronika Pruske dežele) je kronika Tevtonskega viteškega reda, ki jo je napisal Peter iz Dusburga in se konča z letom 1326.

Poglej Tevtonski viteški red in Chronicon terrae Prussiae

Codex Manesse

Codex Manesse, Große Heidelberger Liederhandschrift (slovensko Veliki heidelberški rokopis pesmi) ali Pariški rokopis, je pesniška zbirka in najobsežnejši vir srednjevisokonemške dvorne poezije (Minnesang).

Poglej Tevtonski viteški red in Codex Manesse

Deir al-Kamar

Deir al-Kamar (translit), je mestece na pobočju libanonskega pogorja Šuf in se nahaja približno 45 km jugovzhodno od Bejruta.

Poglej Tevtonski viteški red in Deir al-Kamar

Delo Jožeta Plečnika

Ta članek se ukvarja s Plečnikovim delom.

Poglej Tevtonski viteški red in Delo Jožeta Plečnika

Dietrich von Altenburg

Dietrich von Altenburg, nemški plemič in vitez, * ?, Altenburg, † 1341, Thorn.

Poglej Tevtonski viteški red in Dietrich von Altenburg

Divan Bartski

Pruski klani v 13. stoletju Divan je bil vodja Bartov, enega od pruskih klanov, med veliko prusko vstajo (1260–1274) proti Tevtonskemu viteškemu redu, * ni znano, † 1273.

Poglej Tevtonski viteški red in Divan Bartski

Dobrinski red

Grb Dobrinskega reda Dobrinski red (poljsko Zakon Dobrzyński, nemško Orden von Dobrin), znan tudi kot Dobrinski bratje (poljsko Bracia Dobrzyńscy) je bil vojaški red, ki so ga ustanovili v 13.

Poglej Tevtonski viteški red in Dobrinski red

Doesburg

''Nizozemski topografski zemljevid Doesburga, junij 2015'' Doesburg je občina in mesto v vzhodni Nizozemski v provinci Gelderland.

Poglej Tevtonski viteški red in Doesburg

Dragomelj

Dragomelj je naselje z nekaj manj kot 1000 prebivalci v Občini Domžale, ki leži na obrobju Ljubljanske kotline na meji z gorenjsko regijo.

Poglej Tevtonski viteški red in Dragomelj

Država Tevtonskega reda

Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.

Poglej Tevtonski viteški red in Država Tevtonskega reda

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Poglej Tevtonski viteški red in Druga križarska vojna

Drugi torunjski mir

Drugi torunjski mir (poljsko Inne Pokój toruński, nemško Zweiter Friede von Thorn) je bil mirovni sporazum, podpisan v hanzeatskem mestu Torunj 19.

Poglej Tevtonski viteški red in Drugi torunjski mir

Dunajski kongres (1515)

Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.

Poglej Tevtonski viteški red in Dunajski kongres (1515)

Elizabeta Granovska

Elizabeta Granovska ali Elizabeta Piliška (poljsko Elżbieta Granowska z Pileckich/Elżbieta z Pilczy) je bila soproga poljskega kralja Vladislava II. in kot taka od leta 1417 do 1420 poljska kraljica in velika litovska kneginja, * okoli 1372, † 12. maj 1420, Krakov, Poljska.

Poglej Tevtonski viteški red in Elizabeta Granovska

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Poglej Tevtonski viteški red in Estonija

Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana

Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, prej Kristusova cerkev (Christuskirche) je edina cerkvena stavba Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Ljubljani.

Poglej Tevtonski viteški red in Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana

Felix Austria

Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.

Poglej Tevtonski viteški red in Felix Austria

Festival Ljubljana

Festival Ljubljana je javni zavod, ki ga je leta 1952 ustanovila Mestna občina Ljubljana.

Poglej Tevtonski viteški red in Festival Ljubljana

Filip Žički

Filip Žički je bil menih oz.

Poglej Tevtonski viteški red in Filip Žički

Finski zaliv

Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.

Poglej Tevtonski viteški red in Finski zaliv

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Poglej Tevtonski viteški red in Frankovska

Friderik I. Danski

Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.

Poglej Tevtonski viteški red in Friderik I. Danski

Gališko-volinska kneževina

Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.

Poglej Tevtonski viteški red in Gališko-volinska kneževina

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Tevtonski viteški red in Galija

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Poglej Tevtonski viteški red in Gdansk

Gediminas

Gediminas (latinsko Gedeminne, Gedeminnus) je bil od leta 1315 ali 1316 do svoje smrti litovski velik knez.

Poglej Tevtonski viteški red in Gediminas

Gniezno

Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.

Poglej Tevtonski viteški red in Gniezno

Gora svete Ane, Šlezija

Gora Svete Ane (Góra Świętej Anny, ali; spodnješlezijsko Anaberg; Świyntŏ Anna) je osamelec v Šleziji na Poljskem v istoimenski občini.

Poglej Tevtonski viteški red in Gora svete Ane, Šlezija

Gospodje Ptujski

Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.

Poglej Tevtonski viteški red in Gospodje Ptujski

Gotthard Kettler

Gotthard Kettler je bil vojvoda Kurlandije, zadnji mojster Livonskega reda in zadnji vojvoda Kurlandije in Semigalije, * 2. februar 1517, Anröchte, Sveto rimsko cesarstvo † 17. maj 1587, Jelgava, Vojvodina Kurlandija in Semigalija.

Poglej Tevtonski viteški red in Gotthard Kettler

Grad Bran

Grad Bran (romunsko Castelul Bran, nemško Törzburg, madžarsko Törcsvár) stoji v bližini kraja Bran in v neposredni bližini Brașova, je narodni spomenik in znamenitost v Romuniji.

Poglej Tevtonski viteški red in Grad Bran

Grad Cēsis

Grad Cēsis je eden najbolj ikoničnih in najbolje ohranjenih srednjeveških gradov v Latviji.

Poglej Tevtonski viteški red in Grad Cēsis

Grad Kaunas

Grad Kaunas je srednjeveški grad v Kaunasu, drugem največjem mestu v Litvi.

Poglej Tevtonski viteški red in Grad Kaunas

Grad Kuressaare

Grad Kuressaare (estonsko Kuressaare linnus; nemško Schloss Arensburg), tudi škofovski grad Kuressaare, (estonsko Kuressaare piiskopilinnus) je grad v Kuressaareju na otoku Saaremaa v zahodni Estoniji.

Poglej Tevtonski viteški red in Grad Kuressaare

Grad Malbork

| name.

Poglej Tevtonski viteški red in Grad Malbork

Grad Toompea

Grad Toompea (estonsko Toompea loss, latinsko Castrum Danorum) je grad na hribu Toompea v osrednjem delu Talina, glavnega mesta Estonije.

Poglej Tevtonski viteški red in Grad Toompea

Grad Trakai

Most proti glavnemu vhodu Notarnje dvorišče palače in leseno stebrišče Vojvodska palača Otoški grad Trakai (litvansko Trakų salos pilis, staro nemško Traken,, polsko Troki,, jidiš Troke) je vodni grad, ki se nahaja v kraju Trakai v Litvi, na otoku v jezeru Galvė.

Poglej Tevtonski viteški red in Grad Trakai

Grad Turaida

Grad Turaida (latvijsko Turaidas pils, nemško Treiden, Treyden, rusko Турайдский замок; v livonščini pomeni Thorov vrt) je nedavno obnovljen srednjeveški grad v kraju Turaida v regiji Vidzeme v Latviji na nasprotnem bregu reke Gauja sredi narodnega parka Gauja.

Poglej Tevtonski viteški red in Grad Turaida

Grodno

Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.

Poglej Tevtonski viteški red in Grodno

Gundestrupski kotel

Gundestrupski kotel je bogato okrašena srebrna posoda, datirana med 200 pr.

Poglej Tevtonski viteški red in Gundestrupski kotel

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Poglej Tevtonski viteški red in Hansa

Heinrich Reffle von Richtenberg

Heinrich VII.

Poglej Tevtonski viteški red in Heinrich Reffle von Richtenberg

Helmno

Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).

Poglej Tevtonski viteški red in Helmno

Helski polotok

Satelitska slika Helskega polotoka Lega Helskega polotoka na Poljskem Helski polotok poleti Plaža v bližini mesta Hel Helski polotok (poljsko Półwysep Helski, Mierzeja Helska; kašubsko Hélskô Sztremlëzna; nemško Halbinsel Hela, Putziger Nehrung) je ozek in podolgovat peščeni polotok oziroma kosa, ki leži na obali Baltskega morja v Pomorjanskem vojvodstvu na Poljskem.

Poglej Tevtonski viteški red in Helski polotok

Helveti

pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.

Poglej Tevtonski viteški red in Helveti

Henrik von Plauen

Henrik von Plauen (nemško Heinrich) je bil od leta 1410 do 1413 27.

Poglej Tevtonski viteški red in Henrik von Plauen

Henrikova kronika Livonije

Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227.

Poglej Tevtonski viteški red in Henrikova kronika Livonije

Hermann von Salza

Hermann von Salza je bil četrti veliki mojster tevtonskih vitezov, na položaju od leta 1201 do 1239, * okoli 1165, † 20. marec 1239.

Poglej Tevtonski viteški red in Hermann von Salza

Hohenzollerji

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.

Poglej Tevtonski viteški red in Hohenzollerji

Horodelska unija

Poljska in Litva v letih 1386–1434 Horodelska unija ali Horodelski sporazum (poljsko Unia horodelska, litovsko Horodlės unija) je sklop treh aktov, podpisanih v vasi Horodlo v vzhodni Poljski 2.

Poglej Tevtonski viteški red in Horodelska unija

Ingrija

Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.

Poglej Tevtonski viteški red in Ingrija

Ivan Češki

Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.

Poglej Tevtonski viteški red in Ivan Češki

Ivan I. Albert

Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.

Poglej Tevtonski viteški red in Ivan I. Albert

Ivan IV. Vasiljevič Grozni

Ivan IV.

Poglej Tevtonski viteški red in Ivan IV. Vasiljevič Grozni

Ivan Salmič

Ivan Salmič, slovenski redovnik in duhovnik, * 4. februar 1914, Raka † 13. november 1943, Vinica.

Poglej Tevtonski viteški red in Ivan Salmič

Jagelonci

Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.

Poglej Tevtonski viteški red in Jagelonci

Jan Žižka

Jan Žižka iz Trocnova in Kaliha (češko Jan Žižka z Trocnova a Kalicha) je bil češki vojskovodja, sodobnik in sledilec Jana Husa, radikalen husit in vodja taboritov, * okoli 1360, Trocnov, Kraljevina Češka, † 11. oktober 1424, Žižkovo polje pri Přibyslavu, Kraljevina Češka.

Poglej Tevtonski viteški red in Jan Žižka

Janez Mlinar (zgodovinar)

Janez Mlinar, slovenski zgodovinar, * 24. julij 1971, Ljubljana.

Poglej Tevtonski viteški red in Janez Mlinar (zgodovinar)

Jatvingi

Jatvingi ali Sudovijani (litovsko Jotvingiai, Sūduviai, latvijsko Jātvingi, poljsko Jaćwingowie, belorusko Яцвягі, Jacvjagi, nemško Sudauer) so bili zahodnobaltsko ljudstvo, zelo sorodno Starim Prusom.

Poglej Tevtonski viteški red in Jatvingi

Jaunutis

Jaunutis (litovsko Jaunutis, poljsko Jawnuta, belorusko Яўнут, Jaunut, dobesedno "mladi mož"), krščen kot Ivan, je bil od očetove smrti leta 1341 do leta 1345, ko sta ga odstavila brata Algirdas in Kęstutis, litovski veliki knez, * okoli 1300, † po 1366.

Poglej Tevtonski viteški red in Jaunutis

Johann von Tiefen

Johann von Tiefen je bil od leta 1489 do 1497 veliki mojster tevtonskih vitezov, * 1440, † 25. avgust 1497.

Poglej Tevtonski viteški red in Johann von Tiefen

Johannes von Baysen

Johannes von Baysen ali Jan Bażyński, pruski vitez in državnik, * 1380, † 9. november 1459, grad Malbork, Kraljeva Prusija.

Poglej Tevtonski viteški red in Johannes von Baysen

Josip Pfeifer

Josip Pfeifer, slovenski upravni uradnik in zgodovinopisec, * 17. avgust 1835, Ljubljana, † 21. junij 1906, Ljubljana.

Poglej Tevtonski viteški red in Josip Pfeifer

Jurij Podjebradski

Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.

Poglej Tevtonski viteški red in Jurij Podjebradski

Jutlandija

Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.

Poglej Tevtonski viteški red in Jutlandija

Kaliningrad

Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.

Poglej Tevtonski viteški red in Kaliningrad

Kalisz

Kalisz je mesto v osrednji Poljski in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu.

Poglej Tevtonski viteški red in Kalisz

Kaunas

Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.

Poglej Tevtonski viteški red in Kaunas

Kazimir III. Poljski

Kazimir III.

Poglej Tevtonski viteški red in Kazimir III. Poljski

Kazimir IV. Poljski

Kazimir IV.

Poglej Tevtonski viteški red in Kazimir IV. Poljski

Kęstutis

Kęstutis (litovsko Kęstutis, latinsko Kinstut) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1297, † 3. ali 15. avgust 1382.

Poglej Tevtonski viteški red in Kęstutis

Kernavė

Kernavė je bila srednjeveška prestolnica Velikega vojvodstva Litve, danes pa je turistična znamenitost in arheološko najdišče (prebivalstvo 272, 2011).

Poglej Tevtonski viteški red in Kernavė

Kimbri

Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.

Poglej Tevtonski viteški red in Kimbri

Klemen Droste zu Vischering

Clemens Vischering - celotno ime Clemens August Freiherr Droste zu Vischering, skrajšano Clemens August zu Droste-Vischering oziroma Clemens August Droste zu Vischering (slovensko: Klemen Droste pri Vischeringu * 21. januar 1773 Erbdrostenhof pri Münsteru in naslednjega dne krščen v cerkvi St.

Poglej Tevtonski viteški red in Klemen Droste zu Vischering

Kneževina Moldavija

Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.

Poglej Tevtonski viteški red in Kneževina Moldavija

Kneževina Transilvanija

Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.

Poglej Tevtonski viteški red in Kneževina Transilvanija

Koblenz

Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.

Poglej Tevtonski viteški red in Koblenz

Konrad I. Mazovski

Konrad I. Mazovski (poljsko Konrad I mazowiecki) iz dinastije Pjastov je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda Mazovije in Kujavije in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda Poljske, * okoli 1187/1188, † 31. avgust 1247.

Poglej Tevtonski viteški red in Konrad I. Mazovski

Konrad von Erlichshausen

Konrad von Erlichshausen ali Konrad VI. je bil 30.

Poglej Tevtonski viteški red in Konrad von Erlichshausen

Konrad von Jungingen

Konrad V. von Jungingen je bil 25.

Poglej Tevtonski viteški red in Konrad von Jungingen

Konrad von Wallenrode

Konrad von Wallenrode je bil 24.

Poglej Tevtonski viteški red in Konrad von Wallenrode

Konrad Zöllner von Rothenstein

Konrad Zöllner von Rotenstein je bil 23.

Poglej Tevtonski viteški red in Konrad Zöllner von Rothenstein

Krakovo

Krakovo (tudi Krakovsko predmestje) je predel Ljubljane, ki je del četrtne skupnosti Trnovo.

Poglej Tevtonski viteški red in Krakovo

Krakovski sporazum

Krakovski sporazum Krakovski sporazum (poljsko Traktat krakowski) ali Krakovski mir je bil mirovni sporazum med Kraljevino Poljsko in velikim mojstrom Tevtonskega reda Albrehtom Hohenzollernom, podpisan 8.

Poglej Tevtonski viteški red in Krakovski sporazum

Kraljeva Prusija

Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.

Poglej Tevtonski viteški red in Kraljeva Prusija

Kraljevina Češka

Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.

Poglej Tevtonski viteški red in Kraljevina Češka

Krevska unija

Listina, podpisana v Krevi 14. avgusta 1385 Krevska unija ali Krevska listina (litovsko Krėvos sutartis, poljsko Unia w Krewie) v ožjem pomenu je sklop predporočnih obljub, ki jih je na gradu Kreva 14.

Poglej Tevtonski viteški red in Krevska unija

Križanke

Križanke je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana nemškega viteškega reda (»križnikov«, po katerih je kompleks dobil ime) v Ljubljani.

Poglej Tevtonski viteški red in Križanke

Križarski pohod na Varno

Križarski pohod na Varno je bil neuspešen vojaški pohod več evropskih monarhov, katerega cilj je bil zaustavitev prodiranja Osmanskega cesarstva v Evropo, predvsem na Balkan.

Poglej Tevtonski viteški red in Križarski pohod na Varno

Križevniška cerkev

Cerkev Marije Pomočnice, bolj znana kot Križevniška cerkev, je ljubljanska baročna cerkev, ki jo je med letoma 1714 in 1715 na lastne stroške obnovil deželni komtur Guido von Starhemberg.

Poglej Tevtonski viteški red in Križevniška cerkev

Kristburški sporazum

Kristburški sporazum je bil mirovni sporazum, sklenjen 2.

Poglej Tevtonski viteški red in Kristburški sporazum

Kristijan I. Danski

Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.

Poglej Tevtonski viteški red in Kristijan I. Danski

Krona kraljevine Poljske

Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.

Poglej Tevtonski viteški red in Krona kraljevine Poljske

Kujavija

Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło.

Poglej Tevtonski viteški red in Kujavija

Kulmske pravice

Kulmske ali Helminske pravice (nemško Kulmer Recht, latinsko Jus Culmense vetus, poljsko Prawo chełmińskie) so bile pravna osnova vladavine v več srednjeveških srednjeevropskih mestih.

Poglej Tevtonski viteški red in Kulmske pravice

Kuri

Kurske dežele na zaščetki 13. stoletja Kuri ali Kurši (latvijsko Kurši, litovsko Kuršiai, nemško Kuren, staronordijsko Kúrir, starovzhodnoslovansko кърсь) so bili baltsko pleme, od 5.

Poglej Tevtonski viteški red in Kuri

Kurlandija

Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.

Poglej Tevtonski viteški red in Kurlandija

Kurska kosa

Kurska kosa (litovsko Kuršių nerija, rusko Ку́ршская коса́ (Kuršskaja kosa), nemško Kurische Nehrung, latvijsko Kuršu kāpas) je 98 km dolga, 0,4–4 km široka, ukrivljena peščena sipina - kosa, ki ločuje Kursko laguno od obale Baltskega morja.

Poglej Tevtonski viteški red in Kurska kosa

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Tevtonski viteški red in Langobardi

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Poglej Tevtonski viteški red in Latvija

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Poglej Tevtonski viteški red in Lübeck

Liguri

Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.

Poglej Tevtonski viteški red in Liguri

Litovci

Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.

Poglej Tevtonski viteški red in Litovci

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Poglej Tevtonski viteški red in Litva

Livonci

Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla.

Poglej Tevtonski viteški red in Livonci

Livonija

Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.

Poglej Tevtonski viteški red in Livonija

Livonska rimana kronika

Livonska rimana kronika (nemško Livländische Reimchronik) je kronika neznanega avtorja, napisana v srednji visoki nemščini.

Poglej Tevtonski viteški red in Livonska rimana kronika

Livonska vojna

Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.

Poglej Tevtonski viteški red in Livonska vojna

Livonski bratje meča

Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202.

Poglej Tevtonski viteški red in Livonski bratje meča

Livonski pohod proti Rusom

Livonski pohod proti Rusom je bil vojaški pohod Livonskega in Tevtonskega viteškega reda proti Novgorodski republiki, ki je trajal od leta 1240 do 1242.

Poglej Tevtonski viteški red in Livonski pohod proti Rusom

Livonski red

Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.

Poglej Tevtonski viteški red in Livonski red

Lojze Jože Žabkar

Lojze Jože Žabkar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik in pisatelj, * 5. januar 1910, Mikote, † 23. junij 1983, Ljubljana.

Poglej Tevtonski viteški red in Lojze Jože Žabkar

Lovrenc na Dravskem polju

Lovrenc na Dravskem polju leži na jugu Dravskega polja, pod Ptujsko Goro, ki je znano romarsko središče.

Poglej Tevtonski viteški red in Lovrenc na Dravskem polju

Ludvik I. Ogrski

Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.

Poglej Tevtonski viteški red in Ludvik I. Ogrski

Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik IV.

Poglej Tevtonski viteški red in Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik VII. Bavarski

Ludvik VII.

Poglej Tevtonski viteški red in Ludvik VII. Bavarski

Ludwig von Erlichshausen

Ludwig von Erlichshausen je bil 30.

Poglej Tevtonski viteški red in Ludwig von Erlichshausen

Mainau

Mainau, imenovan tudi Mav(e)no(w), Maienowe (leta 1242), Maienow (leta 1357), Maienau, Mainowe (leta 1394) in Mainaw (leta 1580) je otok v Bodenskem jezeru (na južni obali Überlinger See blizu mesta Konstanca, Baden-Württemberg, Nemčija).

Poglej Tevtonski viteški red in Mainau

Maksimilijan Franc Avstrijski

Maximilian Franz Xaver Joseph Johann Anton de Paula Wenzel von Österreich (Maksimilijan Franc Ksaver Jožef Janez Anton od Pavle Wenzel Avstrijski), * 8. december 1756, Dunaj, † 26. julij 1801, Hetzendorf pri Dunaju Kot avstrijski nadvojvoda Maksimilijan Franc II. je bil od leta 1780 veliki mojster nemškega viteškega reda in med leti 1784 in 1801 volilni knez in nadškof volilnega okrožja in nadškofije Köln, kakor tudi knezoškof Münstra.

Poglej Tevtonski viteški red in Maksimilijan Franc Avstrijski

Marij

Marij (Gaius Marius), rimski vojskovodja, *157 pr. n. št., Cereatae blizu Arpinuma (zdaj Arpino), † 86 pr. n. št., Rim.

Poglej Tevtonski viteški red in Marij

Marijeve reforme

Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.

Poglej Tevtonski viteški red in Marijeve reforme

Marijeve vojne

Marijeve vojne je naziv za serijo vojn pod vodstvom rimskega konzula Gaja Marija, ki je z reformo rimske vojske dosegel zmage nad Numidijo, Tevtoni in Kimbri.

Poglej Tevtonski viteški red in Marijeve vojne

Markomanske vojne

Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.

Poglej Tevtonski viteški red in Markomanske vojne

Martin Truchsess von Wetzhausen

Martin Truchsess von Wetzhausen zu Dachsbach, nemški plemič, menih in od leta 1477 do 1489 veliki mojster Tevtonskega reda, * 1435, Würzburg, † 3. januar 1489, Königsberg.

Poglej Tevtonski viteški red in Martin Truchsess von Wetzhausen

Matija Habsburški

Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.

Poglej Tevtonski viteški red in Matija Habsburški

Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Poglej Tevtonski viteški red in Matija Korvin

Mazovija

Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.

Poglej Tevtonski viteški red in Mazovija

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Poglej Tevtonski viteški red in Messina

Metlika

Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.

Poglej Tevtonski viteški red in Metlika

Mihael Küchmeister von Sternberg

Kralj Vladislav II. Jagelo in veliki vojvoda Witold (Aleksander) sta se leta 1416 zavezala, da bosta vzdrževala premirje z velikim mojstrom tevtonskih vitezov Mihaelom Küchmeistrom; Centralni arhivi zgodovinskih dokumentov Mihael Küchmeister von Sternberg je bil od leta 1414 do 1424 veliki mojster Tevtonskega viteškega reda, * 1360-1370, Šlezija, † 15.

Poglej Tevtonski viteški red in Mihael Küchmeister von Sternberg

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Poglej Tevtonski viteški red in Mongolsko cesarstvo

Nadruvi

Nadruvi (nemško Nadrauen) so bili prusko pleme, naseljeni v Nadruviji, velikem ozemlju na skrajnem severu Prusije. Na reki Nemen (Nemunas) so na severu mejili na baltske Skalve, na vzhodu na Jatvinge in na jugu in zahodu na druga pruska plemena. Največ podatkov o njih je v Kroniki dežele Prusije Petra Dusburškega.

Poglej Tevtonski viteški red in Nadruvi

Natangi

Natangi ali Notangi (prusko Notangi, poljsko Natangowie, litovsko Notangai, nemško Natanger) so bili pruski klan, naseljen v Natangiji.

Poglej Tevtonski viteški red in Natangi

Nürnberški grad

Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.

Poglej Tevtonski viteški red in Nürnberški grad

Nürnberg

Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.

Poglej Tevtonski viteški red in Nürnberg

Neža Praška

Sveta Neža Praška, OSC (Svata Anežka Česká, * 20. junij 1211, † 2. marec 1282), znana tudi kot Neža Češka, je bila srednjeveška češka princesa, ki je svoje življenje preusmerila v delo za dobrodelnost, se odpovedala razkošju dvora ter se posvetila molitvi.

Poglej Tevtonski viteški red in Neža Praška

Nemška vzhodna kolonizacija

Razvoj in spremembe nemškega govornega območja med letoma 700 in 1950 Nemška vzhodna kolonizacija je bila dolgotrajen proces srednjeveške migracije nemških, nizozemskih in flamskih naseljencev iz zahodnih in osrednjih pokrajin Svetega rimskega cesarstva v njegove obmejne, redkeje naseljene pokrajine na vzhodu in jugu.

Poglej Tevtonski viteški red in Nemška vzhodna kolonizacija

Nemški vogal

Nemški vogal (nemško Deutsches Eck) je rt v Koblenzu v Nemčiji, kjer se reka Mozela izliva v Ren.

Poglej Tevtonski viteški red in Nemški vogal

Nemško-poljski odnosi

Nemčija (zelena) in Poljska (oranžna) Nemško-poljski odnosi se nanašajo na odnose med Nemčijo in Poljsko.

Poglej Tevtonski viteški red in Nemško-poljski odnosi

Novi trg, Ljubljana

Novi trg je eden izmed treh najstarejših trgov v Ljubljani (poleg Starega in Mestnega trga), saj je omenjen že v virih iz 13.

Poglej Tevtonski viteški red in Novi trg, Ljubljana

Oševek

Oševek je naselje v Občini Kamnik.

Poglej Tevtonski viteški red in Oševek

Oblegovalni grad

Oblegovalni grad (nemško Trutzburg ali Trotzenburg, angleško Counter-castle) je grad, ki je bil zgrajen v srednjem veku kot protiutež moči sovražnega soseda.

Poglej Tevtonski viteški red in Oblegovalni grad

Opečna gotika

Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.

Poglej Tevtonski viteški red in Opečna gotika

Orange, Vaucluse

Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.

Poglej Tevtonski viteški red in Orange, Vaucluse

Orsini

Orsini, tudi Družina Orsini, je italijanska plemiška družina, ki spada k najbolj vplivnim knežjim rodbinam.

Poglej Tevtonski viteški red in Orsini

Oto Bamberški

Oton Bamberški (1060 ali 1061 - 30. junij 1139) je bil nemški misijonar in papeški legat, ki je velik del srednjeveške Pomeranije spreobrnil v krščanstvo.

Poglej Tevtonski viteški red in Oto Bamberški

Oton Otrok

Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.

Poglej Tevtonski viteški red in Oton Otrok

Papež Celestin III.

Papež Celestin III. (Caelestinus III, Celestino III, Celestine III), rojen kot Giacinto Bobone iz plemenite družine Orsini; papež katoliške Cerkve; * 1106, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. januar 1198 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Tevtonski viteški red in Papež Celestin III.

Papež Pij VI.

Papež Pij VI. (Pius VI; Pio VI; rojen kot Giovanni Angelo Braschi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 25. december 1717, Cesena, † 29. avgust 1799 Papež je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar Papeške države.

Poglej Tevtonski viteški red in Papež Pij VI.

Papež Urban IV.

Papež Urban IV., rojen kot Jacques Pantaléon, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okoli 1185 Troyes (Šampanja-Ardeni, Francosko kraljestvo), † 2. oktober 1264 Perugia (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Tevtonski viteški red in Papež Urban IV.

Paul von Rusdorf

Paul von Rusdorf je bil 29.

Poglej Tevtonski viteški red in Paul von Rusdorf

Pavel I. Ruski

Pavel Petrovič (rusko Павел Петрович), ruski car, * 1. oktober (20. september, ruski koledar) 1754, Sankt Peterburg, Rusko carstvo, † 24. marec (12. marec) 1801, Grad sv.

Poglej Tevtonski viteški red in Pavel I. Ruski

Paveza

Velila paveza Paveza je bila vrsta ščita, ki so ga na široko uporabljali v pehoti od 14.

Poglej Tevtonski viteški red in Paveza

Peta križarska vojna

Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.

Poglej Tevtonski viteški red in Peta križarska vojna

Pietati proximum

Pietati proximum (Slovensko Sosed pobožnosti), bolj znana kot Zlata bula iz Rietija, je bila bula papeža Gregorja IX., objavljena 3.

Poglej Tevtonski viteški red in Pietati proximum

Piotr Dunin

Piotr Dunin s Pravkovic je bil starosta Malborka (1478-1484), kastelan Sieradza (od 1478) in vojvoda Brestkujavskega vojvodstva, * okoli 1415, Krona kraljevine Poljske, † 1484, Krona kraljevine Poljske.

Poglej Tevtonski viteški red in Piotr Dunin

Pisanski koncil

zahodnega razkola. Pisanski koncil (tudi Pizanski koncil ali Koncil v Pisi) je koncil brez zaporedne številke.

Poglej Tevtonski viteški red in Pisanski koncil

Pjasti

Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.

Poglej Tevtonski viteški red in Pjasti

Pogezani

|group.

Poglej Tevtonski viteški red in Pogezani

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Poglej Tevtonski viteški red in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pomerelija

Pomerelija (nemško Pomerellen, Pommerellen, latinsko Pomerellia, Pomerania, poljsko Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot Vzhodno Pomorjansko (poljsko Pomorze Wschodnie) in Nadvislansko Pomorjansko (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot Poljsko Pomorjansko, je zgodovinska podregija Pomorjanskega na južni obali Baltika.

Poglej Tevtonski viteški red in Pomerelija

Pomezani

Pomezani so bili pruski klan.

Poglej Tevtonski viteški red in Pomezani

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Poglej Tevtonski viteški red in Pomorjansko

Privilegium Sigismundi Augusti

Privilegium Sigismundi Augusti (slovensko Privilegij Sigismunda Avgusta) je bil sporazum, objavljen 28.

Poglej Tevtonski viteški red in Privilegium Sigismundi Augusti

Prusi

Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.

Poglej Tevtonski viteški red in Prusi

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Tevtonski viteški red in Prusija

Prusija (razločitev)

Prusija (razločitev).

Poglej Tevtonski viteški red in Prusija (razločitev)

Pruska križarska vojna

Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.

Poglej Tevtonski viteški red in Pruska križarska vojna

Pruska zveza

Ustanovna listina Pruske zveze iz leta 1440 Pruska zveza (nemško Preußischer Bund, poljsko Związek Pruski) je bila organizacija, ki jo je 21.

Poglej Tevtonski viteški red in Pruska zveza

Pruski poklon

Jan Matejko: ''Pruski poklon'' Pruski poklon ali Pruski davek (nemško Preußische Huldigung, poljsko hołd pruski) je bil uradna umestitev Alberta Pruskega za vojvodo poljskega fevda Vojvodine Prusije.

Poglej Tevtonski viteški red in Pruski poklon

Prvi torunjski mir

Prvi torunjski mir je mirovni sporazum, s katerem se je uradno končala poljsko-litovsko-tevtonska vojna med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na eni strani in Državo Tevtonskega reda na drugi.

Poglej Tevtonski viteški red in Prvi torunjski mir

Przemisl II.

Przemisl II. (poljsko Przemysł, latinsko Premislas, Premislaus) je bil vojvoda Poznanja (1273–1296), Velikopoljske (1279–1296) in Pomerelije (1294–1296), veliki vojvoda Poljske (1290–1291) in po dolgem času prvi kralj Poljske (1295–1296), * 14. oktober 1257, Poznanj, † 8.

Poglej Tevtonski viteški red in Przemisl II.

Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Tevtonski viteški red in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Poglej Tevtonski viteški red in Republika obeh narodov

Riška stolnica

Notranjost stolnice Riška stolnica (latvijsko Rīgas Doms, nemško Dom zu Riga) je evangeličanska luteranska stolnica v Rigi v Latviji.

Poglej Tevtonski viteški red in Riška stolnica

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Poglej Tevtonski viteški red in Riga

Rosalnice

Rosalnice so naselje v Občini Metlika, ki je dobilo svoje ime po rusaljah, starem običaju poganskih Slovencev, ki so spomladi na grobovih zažigali kresove.

Poglej Tevtonski viteški red in Rosalnice

Saaremaa

Baltsko morje z otokoma Saaremaa in Hiiumaa. Saaremaa (estonsko; dansko Øsel, švedsko Ösel) je največji otok v Estoniji, ki meri 2673 km2.

Poglej Tevtonski viteški red in Saaremaa

Sajid Ahmed I.

Sajid Ahmed I. (tatarsko Səyetəxmət, Сәетәхмәт) je bil od leta 1427 ali 1433 do 1455 kan Velike horde, * 15. stoletje, Velika litovska kneževina, † 1455, Kaunas, Velika litovska kneževina.

Poglej Tevtonski viteški red in Sajid Ahmed I.

Sambijci

Sambijci so bili prusko pleme, naseljeno na Sambijskem polotoku severno od Königsberga (danes Kaliningrad).

Poglej Tevtonski viteški red in Sambijci

Samogiti

Samogiti (samogitsko Žemaitē, litovsko Žemaičiai, latvijsko Žemaiši) so podskupina Litovcev, naseljenih v Samogitiji v Litvi.

Poglej Tevtonski viteški red in Samogiti

Samogitija

Samogitija ali Žemaitija (samogitsko Žemaitėjė, litovsko Žemaitija) je ena od petih damografskih regij Litve in v preteklosti ena od dveh glavnih upravnih enot Velike litovske kneževine.

Poglej Tevtonski viteški red in Samogitija

Semigali

Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Semigali (latvijsko Zemgaļi, litovsko Žiemgaliai) so bili baltsko pleme, ki je živelo na ozemlju sedanje Latvije in severne Litve.

Poglej Tevtonski viteški red in Semigali

Sestre križniškega reda

Sestre križniškega reda (kratica SKR) so rimokatoliški cerkveni red, ki je bil ustanovljen med križarsko vojno v palestinskem Akronu.

Poglej Tevtonski viteški red in Sestre križniškega reda

Severne križarske vojne

Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.

Poglej Tevtonski viteški red in Severne križarske vojne

Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.

Poglej Tevtonski viteški red in Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Tevtonski viteški red in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem

Seznam pruskih vladarjev

To je seznam pruskih vladarjev.

Poglej Tevtonski viteški red in Seznam pruskih vladarjev

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Tevtonski viteški red in Seznam zgodovinskih vsebin

Sigismund II. Avgust

Sigismund II.

Poglej Tevtonski viteški red in Sigismund II. Avgust

Sigismund Kęstutaitis

Sigismund Kęstutaitis (litovsko Žygimantas I Kęstutaitis, belorusko Жыгімонт Кейстутавіч, Žigomont Kejstutavič, poljsko Zygmunt Kiejstutowicz, ukrajinsko Сигізмунд Кейстутович, Sigismund Kejstutovič) je bil od leta 1432 do 1440 veliki vojvoda Litve, * okoli 1365, grad Trocki, Velika litovska kneževina, † 20.

Poglej Tevtonski viteški red in Sigismund Kęstutaitis

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Tevtonski viteški red in Sigismund Luksemburški

Skalvi

Skalvi in druga baltska plemena okoli leta 1200; vzhodni Balti so obarvani v rjavih tonih, zahodni pa v zelenih; meje med ljudstvi so približne Ozemlje Skalvov na sodobnem zemljevidu Skalvi, znani tudi kot Skalvijani (litovsko Skalviai, nemško Schalauer) so bili baltsko pleme, sorodno Prusom.

Poglej Tevtonski viteški red in Skalvi

Skirgaila

Skirgaila (latinsko Schirgalo, belorusko Скіргайла, Skirgajla, poljsko Skirgiełło, v Kijevu znan tudi kot Ivan, krščen 1383/1384 kot Kazimir) je bil v letih 1386 do 1392 regent Velike litovske kneževine za svojega brata Jogaila, * okoli 1353/1354, † 11. januar 1397.

Poglej Tevtonski viteški red in Skirgaila

Skomantas Jatvinški

Skomantas ali Komantas (latinsko Koommat, nemško Skomand in Skumand) je bil vpliven jatvinški vojvoda in poganski svečenik, * okoli 1225 ?, † po 1285.

Poglej Tevtonski viteški red in Skomantas Jatvinški

Smolensk

Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.

Poglej Tevtonski viteški red in Smolensk

Sovjetsk

Sovjetsk, staro ime Tilzit je mesto v Kaliningrajski oblasti v Rusiji.

Poglej Tevtonski viteški red in Sovjetsk

Spanheimi

Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Tevtonski viteški red in Spanheimi

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Tevtonski viteški red in Srednji vek

Stadion Bežigrad

Stadion Bežigrad (znan tudi kot Centralni stadion, ali kot Plečnikov stadion) je športni stadion za Bežigradom v Ljubljani, ki so ga po zasnovi Jožeta Plečnika začeli graditi 1925 za katoliško telovadno organizacijo Orel.

Poglej Tevtonski viteški red in Stadion Bežigrad

Stanovanjski stolp

Bivalni stolp v gradu Eltville, 14. stoletje ''Zlati stolp'' v Regensburgu Stanovanjski stolp je posebna vrsta kamnite zgradbe, zgrajene v obrambne namene in za bivanje.

Poglej Tevtonski viteški red in Stanovanjski stolp

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Poglej Tevtonski viteški red in Staufovci

Stibor von Baysen

Stibor von Baysen (poljsko Ścibor Bażeński) je bil pruski plemič in drugi guverner Kraljeva Prusije, * 1405, Država tevtonskega reda, † 1480, Kraljeva Prusija.

Poglej Tevtonski viteški red in Stibor von Baysen

Stolnica sv. Knuta

Stolnica sv.

Poglej Tevtonski viteški red in Stolnica sv. Knuta

Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana

Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.

Poglej Tevtonski viteški red in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana

Suvalščizna

Zemljevid Suvalščizne Sončni zahod nad jezerom Vigri Suvalk Suvalščizna (poljsko Suwalszczyzna, litovsko Suvalkija) je zgodovinska in kulturna pokrajina na severu Podlaškega vojvodstva na Poljskem (severno od reke Biebrze) in v najjužnejšem delu Litve, ki je nastala v 15.

Poglej Tevtonski viteški red in Suvalščizna

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Tevtonski viteški red in Sveto rimsko cesarstvo

Svetopolk II. Pomorjanski

Svetopolk II.

Poglej Tevtonski viteški red in Svetopolk II. Pomorjanski

Tartu

Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.

Poglej Tevtonski viteški red in Tartu

Terra Mariana

Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.

Poglej Tevtonski viteški red in Terra Mariana

Tomaž Becket

Tomaž Becket (znan tudi kot sveti Tomaž Canterburyjski, Thomas of London in pozneje Thomas à Becket Barlow Thomas Becket pp. 11–12; rojen 21. decembra okoli 1119 (ali 1120), umrl 29. decembra 1170) je bil canterburyjski nadškof od 1162 do umora leta 1170.

Poglej Tevtonski viteški red in Tomaž Becket

Torunj

Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.

Poglej Tevtonski viteški red in Torunj

Trakai

Trakai je zgodovinsko mesto in jezersko letovišče v Litvi.

Poglej Tevtonski viteški red in Trakai

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Tevtonski viteški red in Transilvanija

Transilvanski Sasi

Transilvanski Sasi (nemško Siebenbürger Sachsen, transilvansko saško Siweberjer Såksen, romunsko Sași ardeleni, Sași Transilvăneni/Transilvani, madžarsko Erdélyi szászok) so prebivalci nemške narodnosti, ki so se naselili v Transilvaniji (nemško Siebenbürgen) od sredine 12.

Poglej Tevtonski viteški red in Transilvanski Sasi

Trdnjavska cerkev v Prejmerju

Trdnjavska cerkev v Prejmerju (romunsko Biserica fortificată din Prejmer, nemško Kirchenburg von Tartlau) je utrjena luteranska cerkev v Prejmerju (Tartlau) v okrožju Braşov v regiji Transilvanija v Romunija|Romuniji in na etnografskem območju Burzenland.

Poglej Tevtonski viteški red in Trdnjavska cerkev v Prejmerju

Treniota

Treniota (litovsko Treniota, belorusko Транята; Tranjata) je bil od leta 1263 do 1264 veliki knez Litve, * okoli 1210, † 1264.

Poglej Tevtonski viteški red in Treniota

Tretja križarska vojna

Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Poglej Tevtonski viteški red in Tretja križarska vojna

Trg francoske revolucije

Trg francoske revolucije je eden izmed trgov v Ljubljani; poimenovan je po francoski revoluciji.

Poglej Tevtonski viteški red in Trg francoske revolucije

Trinajstletna vojna

Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.

Poglej Tevtonski viteški red in Trinajstletna vojna

Ulrich von Jungingen

Ulrich von Jungingen je bil 26.

Poglej Tevtonski viteški red in Ulrich von Jungingen

Ulrik II. Pfanberški

Ulrik II.

Poglej Tevtonski viteški red in Ulrik II. Pfanberški

Utrecht

Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.

Poglej Tevtonski viteški red in Utrecht

Vaišvilkas

Vaišvilkas ali Vaišelga je bil od leta 1264 do 1267 veliki knez Litve, * 1223, † 1267.

Poglej Tevtonski viteški red in Vaišvilkas

Valdemar IV. Danski

Valdemar IV.

Poglej Tevtonski viteški red in Valdemar IV. Danski

Varmi

Varmi (poljsko Warmowie, litovsko Varmiai) so bili prusko pleme, naseljeno v Varmiji (poljsko Warmia, latinsko Varmia, nemško Ermland, litovsko Varmė), ki se približno ujema s sedanjim poljskim Varminsko-mazurskim vojvodstvom. Manjši severni del pripada Rusiji. Ozemlje Varmije omejujejo laguna Visle in reki Łyna in Pasłęka.

Poglej Tevtonski viteški red in Varmi

Varmija

Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.

Poglej Tevtonski viteški red in Varmija

Velika litovska kneževina

Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).

Poglej Tevtonski viteški red in Velika litovska kneževina

Venčeslav IV. Češki

Venčeslav IV.

Poglej Tevtonski viteški red in Venčeslav IV. Češki

Viljem IV. Holandski

grof Holandski. v kovnici v Geertruidenbergu Viljem IV.

Poglej Tevtonski viteški red in Viljem IV. Holandski

Viljem iz Modene

Viljem iz Modene, znan tudi kot Viljem Sambijski, Guglielmo de Chartreaux, Guglielmo de Savoy in Guillelmus, italijanski duhovnik in papeški diplomat, In: Salvador Miranda: The Cardinals of the Holy Roman Church.

Poglej Tevtonski viteški red in Viljem iz Modene

Vilna

Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).

Poglej Tevtonski viteški red in Vilna

Vilnski grajski kompleks

Vilnski grajski kompleks (litovsko Vilniaus pilių kompleksas ali Vilniaus pilys) je skupina kulturnih in zgodovinskih struktur na levem bregu reke Neris, v bližini njenega sotočja z reko Vilnia, v Vilni, Litva.

Poglej Tevtonski viteški red in Vilnski grajski kompleks

Vinko Novak

Vinko Novak, slovenski slikar in risar, * (?) 1842, Ljubljana, † 20. marec 1923, Ljubljana.

Poglej Tevtonski viteški red in Vinko Novak

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Poglej Tevtonski viteški red in Visla

Visoki srednji vek

Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.

Poglej Tevtonski viteški red in Visoki srednji vek

Vitenis

Širjenje Velike litovske kneževine v 13.-15. stoletju Vitenis (belorusko Віцень, Vicień, poljsko Witenes) je bil od okoli 1295 do okoli 1316 veliki litovski knez, * 1260, † 1316.

Poglej Tevtonski viteški red in Vitenis

Vitezi križa z rdečo zvezdo

Pečat priorja reda v Pragi okoli leta 1700 Freska a pročelju gradu Dobřichovice z grbom Vitezov križa z rdečo zvezdo Karlovem mostu v Pragi z matično hišo vitezov na levi. Na pločniku pred cerkvijo je simbol reda Cerkev sv. Jakoba Velikega v Popovicah z grbom Vitezov križa z rdečo zvezdo Vitezi križa z rdečo zvezdo ali Red križnikov z rdečo zvezdo (češko Rytířský řád Křižovníků s červenou hvězdou, latinsko Ordo militaris Crucigerorum cum rubea stella, skrajšano O.Cr., O.Crucig.) je katoliški cerkveni red, ki deluje na Češkem in v Avstriji.

Poglej Tevtonski viteški red in Vitezi križa z rdečo zvezdo

Vitold Veliki

Vitold ali Vitold Veliki.

Poglej Tevtonski viteški red in Vitold Veliki

Vladislav I. Poljski

Vladislav I. Poljski ali Vladislav Łokietek, poljski kralj, * ~1261, †2. marec 1333, Krakov.

Poglej Tevtonski viteški red in Vladislav I. Poljski

Vladislav II. Poljski

Vladislav II.

Poglej Tevtonski viteški red in Vladislav II. Poljski

Vojaški red

Vojaški ali viteški redovi so redovniške skupnosti, ki so nastale v času križarskih vojn in so v svojih ustanovah povezovale pravila redovniškega življenja in viteštva.

Poglej Tevtonski viteški red in Vojaški red

Vojna duhovščine

Vojna duhovščine (1467-1479, nemško Pfaffenkrieg, poljsko wojna popia, wojna księża) je bil spopad v poljski provinci Varmiji med poljskim kraljem Kazimirjem IV. in Nicolausom von Tüngenom, novim varmijskim škofom, ki ga je izvolil varmijski kapitelj brez kraljeve odobritve.

Poglej Tevtonski viteški red in Vojna duhovščine

Vojna ključev

Vojna ključev (1228–1230) je bil prvi vojaški spopad med Friderikom II., cesarjem Svetega rimskega cesarstva, in papeštvom.

Poglej Tevtonski viteški red in Vojna ključev

Vojna lakote

Vojna lakoteChristiansen, Eric (1997).

Poglej Tevtonski viteški red in Vojna lakote

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Tevtonski viteški red in Vojvodina Avstrija

Vzhodna Prusija

Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.

Poglej Tevtonski viteški red in Vzhodna Prusija

Waffen-SS

Waffen-SS (W-SS) oziroma Oborožena SS se je razvila iz SS.

Poglej Tevtonski viteški red in Waffen-SS

Włocławek

Włocławek je mesto v osrednji Poljski ob reki Visli (Wisla) in meji na Krajinski park Gostynin-Włocławek.

Poglej Tevtonski viteški red in Włocławek

Winrich von Kniprode

Winrich von Kniprode je bil 22.

Poglej Tevtonski viteški red in Winrich von Kniprode

Wittelsbachi

Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.

Poglej Tevtonski viteški red in Wittelsbachi

Zgodovina Poljske

Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.

Poglej Tevtonski viteški red in Zgodovina Poljske

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.

Poglej Tevtonski viteški red in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386)  je prva faza v zgodovini Poljske.

Poglej Tevtonski viteški red in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov

Zgodovina Talina

Prve arheološke sledi prisotnosti majhne skupnosti lovcev in ribičev v današnjem mestnem središču Talina so stare približno 5000 let.

Poglej Tevtonski viteški red in Zgodovina Talina

Zgodovinsko središče Krakova

Zemljevid Starega Krakova s Kraljevo cesto, označeno z rdečo bravo Stavbe na Glavnem trgu Zgodovinsko središče Krakova je eno od najbolj znamenitih starih mestnih jeder na Poljskem in od leta 1038 do 1596, ko je kralj Sigismund III. Vasa preselil prestolnico v Varšavo, središče poljskega političnega življenja.

Poglej Tevtonski viteški red in Zgodovinsko središče Krakova

Zlata bula iz Riminija

Zlata bula iz Riminija je bil odlok cesarja Friderika II., objavljen v Riminiju marca 1226.

Poglej Tevtonski viteški red in Zlata bula iz Riminija

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Poglej Tevtonski viteški red in Zlata horda

Zoisova cesta

Zoisova cesta je ena izmed cest v Ljubljani.

Poglej Tevtonski viteški red in Zoisova cesta

Zveza kuščarjev

Tisa v vasi Ryńsk, ki naj bi jo, po legendi, zasadili v spomin na ustanovitev Zveze kuščarjev Zveza kuščarjev ali Društvo kuščarjev (nemško Eidechsenbund, poljsko Związek Jaszczurczy, latinsko Societas Lacertarum) je bila organizacija pruskega plemstva iz dežele Helmno, ustanovljena 24.

Poglej Tevtonski viteški red in Zveza kuščarjev

1190

1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1190

1198

1198 (MCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1198

1209

1209 (MCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1209

1211

1211 (MCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Tevtonski viteški red in 1211

1212

1212 (MCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1212

1225

1225 (MCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1225

1226

1226 (MCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1226

1228

1228 (MCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Tevtonski viteški red in 1228

1230

1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1230

1231

1231 (MCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1231

1234

1234 (MCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1234

1237

1237 (MCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1237

1241

1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1241

1243

1243 (MCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1243

1244

1244 (MCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1244

1249

1249 (MCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1249

1252

1252 (MCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1252

1255

1255 (MCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1255

1257

1257 (MCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1257

1260

1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1260

1261

1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Tevtonski viteški red in 1261

1268

1268 (MCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1268

1270

1270 (MCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1270

1279

1279 (MCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1279

1296

1296 (MCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1296

1298

1298 (MCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1298

1299

1299 (MCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1299

1303

1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1303

1308

1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1308

1309

1309 (MCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1309

1310

1310 (MCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1310

1316

1316 (MCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1316

1321

1321 (MCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1321

1323

1323 (MCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Tevtonski viteški red in 1323

1326

1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1326

1329

1329 (MCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1329

1331

1331 (MCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1331

1332

1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1332

1334

1334 (MCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Tevtonski viteški red in 1334

1336

1336 (MCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1336

1340

1340 (MCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Tevtonski viteški red in 1340

1341

1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1341

1343

1343 (MCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1343

1344

1344 (MCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1344

1345

1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Tevtonski viteški red in 1345

1346

1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Tevtonski viteški red in 1346

1348

1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1348

1351

1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Tevtonski viteški red in 1351

1358

1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1358

1362

1362 (MCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Tevtonski viteški red in 1362

1370

1370 (MCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Tevtonski viteški red in 1370

17. februar

17.

Poglej Tevtonski viteški red in 17. februar

19. oktober

19.

Poglej Tevtonski viteški red in 19. oktober

4. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

4.

Poglej Tevtonski viteški red in 4. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

Prav tako znan kot Deutscher Orden, Križevniki, Križevniški red, Križniki, Križniški red, Nemški red, Nemški viteški red, Orden der Brüder vom Deutschen Haus St. Mariens in Jerusalem, Teutoni, Teutonski vitezi, Tevtoni, Tevtonski red, Tevtonski vitez, Tevtonski vitezi.

, Divan Bartski, Dobrinski red, Doesburg, Dragomelj, Država Tevtonskega reda, Druga križarska vojna, Drugi torunjski mir, Dunajski kongres (1515), Elizabeta Granovska, Estonija, Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana, Felix Austria, Festival Ljubljana, Filip Žički, Finski zaliv, Frankovska, Friderik I. Danski, Gališko-volinska kneževina, Galija, Gdansk, Gediminas, Gniezno, Gora svete Ane, Šlezija, Gospodje Ptujski, Gotthard Kettler, Grad Bran, Grad Cēsis, Grad Kaunas, Grad Kuressaare, Grad Malbork, Grad Toompea, Grad Trakai, Grad Turaida, Grodno, Gundestrupski kotel, Hansa, Heinrich Reffle von Richtenberg, Helmno, Helski polotok, Helveti, Henrik von Plauen, Henrikova kronika Livonije, Hermann von Salza, Hohenzollerji, Horodelska unija, Ingrija, Ivan Češki, Ivan I. Albert, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Ivan Salmič, Jagelonci, Jan Žižka, Janez Mlinar (zgodovinar), Jatvingi, Jaunutis, Johann von Tiefen, Johannes von Baysen, Josip Pfeifer, Jurij Podjebradski, Jutlandija, Kaliningrad, Kalisz, Kaunas, Kazimir III. Poljski, Kazimir IV. Poljski, Kęstutis, Kernavė, Kimbri, Klemen Droste zu Vischering, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Koblenz, Konrad I. Mazovski, Konrad von Erlichshausen, Konrad von Jungingen, Konrad von Wallenrode, Konrad Zöllner von Rothenstein, Krakovo, Krakovski sporazum, Kraljeva Prusija, Kraljevina Češka, Krevska unija, Križanke, Križarski pohod na Varno, Križevniška cerkev, Kristburški sporazum, Kristijan I. Danski, Krona kraljevine Poljske, Kujavija, Kulmske pravice, Kuri, Kurlandija, Kurska kosa, Langobardi, Latvija, Lübeck, Liguri, Litovci, Litva, Livonci, Livonija, Livonska rimana kronika, Livonska vojna, Livonski bratje meča, Livonski pohod proti Rusom, Livonski red, Lojze Jože Žabkar, Lovrenc na Dravskem polju, Ludvik I. Ogrski, Ludvik IV. Wittelsbaški, Ludvik VII. Bavarski, Ludwig von Erlichshausen, Mainau, Maksimilijan Franc Avstrijski, Marij, Marijeve reforme, Marijeve vojne, Markomanske vojne, Martin Truchsess von Wetzhausen, Matija Habsburški, Matija Korvin, Mazovija, Messina, Metlika, Mihael Küchmeister von Sternberg, Mongolsko cesarstvo, Nadruvi, Natangi, Nürnberški grad, Nürnberg, Neža Praška, Nemška vzhodna kolonizacija, Nemški vogal, Nemško-poljski odnosi, Novi trg, Ljubljana, Oševek, Oblegovalni grad, Opečna gotika, Orange, Vaucluse, Orsini, Oto Bamberški, Oton Otrok, Papež Celestin III., Papež Pij VI., Papež Urban IV., Paul von Rusdorf, Pavel I. Ruski, Paveza, Peta križarska vojna, Pietati proximum, Piotr Dunin, Pisanski koncil, Pjasti, Pogezani, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomerelija, Pomezani, Pomorjansko, Privilegium Sigismundi Augusti, Prusi, Prusija, Prusija (razločitev), Pruska križarska vojna, Pruska zveza, Pruski poklon, Prvi torunjski mir, Przemisl II., Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Republika obeh narodov, Riška stolnica, Riga, Rosalnice, Saaremaa, Sajid Ahmed I., Sambijci, Samogiti, Samogitija, Semigali, Sestre križniškega reda, Severne križarske vojne, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem, Seznam pruskih vladarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Sigismund II. Avgust, Sigismund Kęstutaitis, Sigismund Luksemburški, Skalvi, Skirgaila, Skomantas Jatvinški, Smolensk, Sovjetsk, Spanheimi, Srednji vek, Stadion Bežigrad, Stanovanjski stolp, Staufovci, Stibor von Baysen, Stolnica sv. Knuta, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Suvalščizna, Sveto rimsko cesarstvo, Svetopolk II. Pomorjanski, Tartu, Terra Mariana, Tomaž Becket, Torunj, Trakai, Transilvanija, Transilvanski Sasi, Trdnjavska cerkev v Prejmerju, Treniota, Tretja križarska vojna, Trg francoske revolucije, Trinajstletna vojna, Ulrich von Jungingen, Ulrik II. Pfanberški, Utrecht, Vaišvilkas, Valdemar IV. Danski, Varmi, Varmija, Velika litovska kneževina, Venčeslav IV. Češki, Viljem IV. Holandski, Viljem iz Modene, Vilna, Vilnski grajski kompleks, Vinko Novak, Visla, Visoki srednji vek, Vitenis, Vitezi križa z rdečo zvezdo, Vitold Veliki, Vladislav I. Poljski, Vladislav II. Poljski, Vojaški red, Vojna duhovščine, Vojna ključev, Vojna lakote, Vojvodina Avstrija, Vzhodna Prusija, Waffen-SS, Włocławek, Winrich von Kniprode, Wittelsbachi, Zgodovina Poljske, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, Zgodovina Talina, Zgodovinsko središče Krakova, Zlata bula iz Riminija, Zlata horda, Zoisova cesta, Zveza kuščarjev, 1190, 1198, 1209, 1211, 1212, 1225, 1226, 1228, 1230, 1231, 1234, 1237, 1241, 1243, 1244, 1249, 1252, 1255, 1257, 1260, 1261, 1268, 1270, 1279, 1296, 1298, 1299, 1303, 1308, 1309, 1310, 1316, 1321, 1323, 1326, 1329, 1331, 1332, 1334, 1336, 1340, 1341, 1343, 1344, 1345, 1346, 1348, 1351, 1358, 1362, 1370, 17. februar, 19. oktober, 4. pehotni polk (Avstro-Ogrska).

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti