Kazalo
174 odnosi: Abelova nagrada, Adrien-Marie Legendre, Al-Bagdadi, Alan Baker, Aleksander Jakovljevič Hinčin, Algebra, Algebrska geometrija, Analitična teorija števil, Andrej Andrejevič Markov (starejši), Andrew John Wiles, Aritmetična funkcija, Aritmetika, Arthur Josef Alwin Wieferich, Atle Selberg, August Ferdinand Möbius, Augustin Louis Cauchy, Štefan Znám, Število, Število Markova, Število praštevil, Število Sierpińskega, Čista matematika, Čudno število, Baselski problem, Benjamin Peirce, Bernard Frénicle de Bessy, Bernhard Riemann, Bernoullijevo število, Bertrandova domneva, Blaise Pascal, Boris Nikolajevič Delaunay, Carl Friedrich Gauss, Carl Gustav Jakob Jacobi, Carl Ludwig Siegel, Carmichaelovo število, Catalanova domneva, Celo število, David Hilbert, Descartesovo število, Diofant, Dirichletova funkcija eta, Dvojiški logaritem, Elon Lindenstrauss, Enačba, Enotska funkcija, Erdős-Kacev izrek, Eugène Charles Catalan, Eugen Netto, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjev izrek, ... Razširi indeks (124 več) »
Abelova nagrada
Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.
Poglej Teorija števil in Abelova nagrada
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Teorija števil in Adrien-Marie Legendre
Al-Bagdadi
Abu Mansur ibn Tahir al-Bagdadi, arabski matematik, * 980, Bagdad, Irak, † 1037.
Poglej Teorija števil in Al-Bagdadi
Alan Baker
Alan Baker, FRS, angleški matematik, * 19. avgust 1939, London, Anglija, † 4. februar 2018, Cambridge, Anglija.
Poglej Teorija števil in Alan Baker
Aleksander Jakovljevič Hinčin
Aleksander Jakovljevič Hinčin, ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija (sedaj Kaluška oblast), Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Teorija števil in Aleksander Jakovljevič Hinčin
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Teorija števil in Algebra
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Teorija števil in Algebrska geometrija
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Teorija števil in Analitična teorija števil
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Teorija števil in Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Teorija števil in Andrew John Wiles
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Teorija števil in Aritmetična funkcija
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Teorija števil in Aritmetika
Arthur Josef Alwin Wieferich
Arthur Josef Alwin Wieferich, nemški matematik, * 27. april 1884, Münster, Nemčija, † 15. september 1954, Meppen, Nemčija.
Poglej Teorija števil in Arthur Josef Alwin Wieferich
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Teorija števil in Atle Selberg
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Teorija števil in August Ferdinand Möbius
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Teorija števil in Augustin Louis Cauchy
Štefan Znám
Štefan Znám, slovaški matematik, * 9. februar 1936, vas Veľký Blh, Češkoslovaška (sedaj Slovaška), † 17. julij 1993, Bratislava, Slovaška.
Poglej Teorija števil in Štefan Znám
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Teorija števil in Število
Število Markova
Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.
Poglej Teorija števil in Število Markova
Število praštevil
Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.
Poglej Teorija števil in Število praštevil
Število Sierpińskega
Število Sierpińskega je v teoriji števil takšno liho naravno število k, da je število oblike sestavljeno za vsa naravna števila n (n > 0).
Poglej Teorija števil in Število Sierpińskega
Čista matematika
teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.
Poglej Teorija števil in Čista matematika
Čudno število
Cuisenairovimi palicami, ki kažejo, da je to čudno število z največjim praštevilskim faktorjem 5, ki je večje od √10 ≈ 3.16 Čudno število je v teoriji števil naravno število n, čigar največji praštevilski faktor je strogo večji od \sqrtn.
Poglej Teorija števil in Čudno število
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Poglej Teorija števil in Baselski problem
Benjamin Peirce
Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Teorija števil in Benjamin Peirce
Bernard Frénicle de Bessy
Bernard Frénicle de Bessy, francoski matematik, * okoli 1605, Pariz, Francija, † 17. januar 1675, Pariz.
Poglej Teorija števil in Bernard Frénicle de Bessy
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Teorija števil in Bernhard Riemann
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Teorija števil in Bernoullijevo število
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Teorija števil in Bertrandova domneva
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Teorija števil in Blaise Pascal
Boris Nikolajevič Delaunay
Boris Nikolajevič Delaunay, tudi fonetično Delone,, ruski matematik, * 15. marec 1890, Sankt-Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 17. julij 1980, Moskva,Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Teorija števil in Boris Nikolajevič Delaunay
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Teorija števil in Carl Friedrich Gauss
Carl Gustav Jakob Jacobi
Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.
Poglej Teorija števil in Carl Gustav Jakob Jacobi
Carl Ludwig Siegel
Carl Ludwig Siegel, nemški matematik, * 31. december 1896, Berlin, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 4. april 1981, Göttingen, Zvezna republika Nemčija (sedaj Nemčija).
Poglej Teorija števil in Carl Ludwig Siegel
Carmichaelovo število
Carmichaelova števila so v teoriji števil sestavljena pozitivna cela števila n za katera velja kongruenca: za vsa cela števila a, ki so n tuja (glej modularna aritmetika).
Poglej Teorija števil in Carmichaelovo število
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Poglej Teorija števil in Catalanova domneva
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Teorija števil in Celo število
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Teorija števil in David Hilbert
Descartesovo število
V teoriji števil je Descartesovo število liho število, ki bilo popolno število, če bi bil eden izmed njegovih sestavljenih faktorjev praštevilo.
Poglej Teorija števil in Descartesovo število
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Teorija števil in Diofant
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Teorija števil in Dirichletova funkcija eta
Dvojiški logaritem
Graf funkcije dvojiški logaritem \operatornamelb x \,; \, 0 Dvojiški logaritem (ali binarni logaritem) je v matematiki logaritem z osnovo 2 (dvojiška osnova).
Poglej Teorija števil in Dvojiški logaritem
Elon Lindenstrauss
Elon Lindenstrauss, izraelski matematik, * 1. avgust 1970, Jeruzalem, Izrael.
Poglej Teorija števil in Elon Lindenstrauss
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Teorija števil in Enačba
Enotska funkcija
Enótska fúnkcija je v teoriji števil popolnoma multiplikativna funkcija pozitivnih celih števil definirana kot: Funkcija se imenuje enotska, ker je nevtralni element za Dirichletovo konvolucijo.
Poglej Teorija števil in Enotska funkcija
Erdős-Kacev izrek
Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.
Poglej Teorija števil in Erdős-Kacev izrek
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Teorija števil in Eugène Charles Catalan
Eugen Netto
Eugen Otto Erwin Netto, nemški matematik, * 30. junij 1848, Halle, Nemčija, † 13. maj 1919, Gießen, Nemčija.
Poglej Teorija števil in Eugen Netto
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Teorija števil in Euler-Mascheronijeva konstanta
Eulerjev izrek
V teoriji števil Eulerjev izrek (znan tudi kot Fermat–Eulerjev izrek ali Eulerjev totientni izrek) pravi, da za tuji si števili n in a velja kjer je \varphi(n) Eulerjeva funkcija fi.
Poglej Teorija števil in Eulerjev izrek
Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.
Poglej Teorija števil in Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej Teorija števil in Eulerjeva funkcija fi
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Teorija števil in Evklid
Evklid-Eulerjev izrek
Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.
Poglej Teorija števil in Evklid-Eulerjev izrek
Evklidova lema
Evklidova lema je v osnovni teoriji števil pomembna lema, ki se nanaša na deljivost in praštevila.
Poglej Teorija števil in Evklidova lema
Felix Hausdorff
Felix Hausdorff, nemški matematik, * 8. november 1868, Breslau, Nemčija, danes Wroclaw, Poljska, † 26. januar 1942, Bonn.
Poglej Teorija števil in Felix Hausdorff
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Poglej Teorija števil in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Teorija števil in Fermatov veliki izrek
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Teorija števil in Fibonaccijevo število
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Poglej Teorija števil in Filolaj
Francesco Maurolico
Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.
Poglej Teorija števil in Francesco Maurolico
Gödlovo število
Gödlova števila so v formalni teoriji števi oblika kodiranega logičnega stavka.
Poglej Teorija števil in Gödlovo število
Gemin
Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).
Poglej Teorija števil in Gemin
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Teorija števil in Geometrijsko zaporedje
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Teorija števil in Georg Ferdinand Cantor
George Pólya
George Pólya, madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog, * 13. december 1887, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1985, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.
Poglej Teorija števil in George Pólya
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Teorija števil in Godfrey Harold Hardy
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Poglej Teorija števil in Goldbachova domneva
Heegnerjevo število
Heegnerjevo število je v teoriji števil takšno celo število deljivo brez kvadrata d, da je razredno število h(-d) \, imaginarnega kvadratnega obsega \mathbb(\sqrt) \, enako 1, oziroma, da ima njegov kolobar celih števil enolični razcep v obliki a+b \sqrt \,.
Poglej Teorija števil in Heegnerjevo število
Henry John Stephen Smith
Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.
Poglej Teorija števil in Henry John Stephen Smith
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Poglej Teorija števil in Hermann Minkowski
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Teorija števil in Hermann Weyl
Hinčinova konstanta
Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.
Poglej Teorija števil in Hinčinova konstanta
Igor Rostislavovič Šafarevič
Igor Rostislavovič Šafarevič, ruski matematik, filozof, publicist in politik, * 3. junij 1923, Žitomir, Sovjetska zveza (danes Ukrajina), † 19. februar 2017, Moskva.
Poglej Teorija števil in Igor Rostislavovič Šafarevič
Ivan Mihejevič Pervušin
Ivan Mihejevič Pervušin, ruski duhovnik in matematik, * 15. januar 1827, Lisva, Permska gubernija, Ruski imperij (sedaj Permski kraj, Rusija), † 17. junij 1900, Mehonskoje, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Teorija števil in Ivan Mihejevič Pervušin
Ivan Vidav
Ivan Vidav, slovenski matematik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in avtor učbenikov, član SAZU, * 17. januar 1918, Opčine pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija), † 6. oktober 2015.
Poglej Teorija števil in Ivan Vidav
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Teorija števil in Izrek
Π (film)
π (znan tudi kot Pi ali Pi - Vera v kaos) je ameriški psihološki triler režiserja Darrena Aronofskyja iz leta 1998.
Poglej Teorija števil in Π (film)
Jacobijev simbol
Jacobijev simbol za različne k (proti vrhu) in n (proti levi).
Poglej Teorija števil in Jacobijev simbol
Jacques Philippe Marie Binet
Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.
Poglej Teorija števil in Jacques Philippe Marie Binet
James Whitbread Lee Glaisher
James Whitbread Lee Glaisher, angleški matematik in astronom, * 5. november 1848, † 7. december 1928.
Poglej Teorija števil in James Whitbread Lee Glaisher
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Poglej Teorija števil in Jean-Pierre Serre
Jože Grasselli
Jože (Josip) Grasseli, slovenski matematik, * 24. november 1924, Jakob pri Šentjurju, † 16. januar 2016.
Poglej Teorija števil in Jože Grasselli
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Teorija števil in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johannes Frischauf
Johannes Frischauf (fríšavf), avstrijski matematik, geodet in alpinist, * 17. september 1837, Dunaj, † 7. januar 1924, Gradec.
Poglej Teorija števil in Johannes Frischauf
John Horton Conway
igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Teorija števil in John Horton Conway
John Pell
John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.
Poglej Teorija števil in John Pell
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Poglej Teorija števil in Joseph Liouville
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Poglej Teorija števil in Joseph Louis François Bertrand
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Teorija števil in Joseph-Louis de Lagrange
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Teorija števil in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Jurij Valentinovič Nesterenko
Jurij Valentinovič Nesterenko, ruski matematik, * 5. december 1946, Harkov, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).
Poglej Teorija števil in Jurij Valentinovič Nesterenko
Ken Ono
Ken Ono, ameriški matematik, * 20. marec 1968.
Poglej Teorija števil in Ken Ono
Kitajski izrek o ostankih
Kitajski izrek o ostankih govori o kongruencah v teoriji števil in njihovih posplošitvah v abstraktni algebri.
Poglej Teorija števil in Kitajski izrek o ostankih
Klasična modularna krivulja
Klasična modularna krivulja je v teoriji števil ireducibilna ravninska algebrska krivulja, ki je dana z enačbo kjer za invarianto j j(τ) velja da je točka na krivulji.
Poglej Teorija števil in Klasična modularna krivulja
Knödlovo število
Knödlovo število je v teoriji števil za dano naravno število n sestavljeno število m z lastnostjo, da za vsak i i^ \equiv 1 \mod m \;.
Poglej Teorija števil in Knödlovo število
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Teorija števil in Kombinatorika
Kroneckerjeva delta
Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.
Poglej Teorija števil in Kroneckerjeva delta
Kurt Heegner
Kurt Heegner, nemški učitelj, inženir, matematik in fizik, * 16. december 1893, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1965, Berlin.
Poglej Teorija števil in Kurt Heegner
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Teorija števil in Kvadratni koren števila 3
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej Teorija števil in Lambertova vrsta
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Poglej Teorija števil in Landauovi problemi
Legendrov simbol
Legendrov simból je v teoriji števil simbol, ki se uporablja pri faktorizaciji in kvadratnih ostankih.
Poglej Teorija števil in Legendrov simbol
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej Teorija števil in Legendrova domneva
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Teorija števil in Leonardo Fibonacci
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Teorija števil in Leonhard Euler
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Poglej Teorija števil in Leopold Kronecker
Lev Genrihovič Šnireljman
Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Teorija števil in Lev Genrihovič Šnireljman
Liouvillova funkcija
Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.
Poglej Teorija števil in Liouvillova funkcija
Louis Joel Mordell
Louis Joel Mordell, FRS, ameriško-britanski matematik, * 28. januar 1888, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 12. marec 1972, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Teorija števil in Louis Joel Mordell
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Teorija števil in Louis Poinsot
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Teorija števil in Maple
Marcus du Sautoy
Marcus Peter Francis du Sautoy, OBE, angleški matematik in popularizator matematike, * 26. avgust 1965, London, Anglija.
Poglej Teorija števil in Marcus du Sautoy
Marina Vjazovska
Marina Sergijivna Vjazovska, ukrajinska matematičarka, * 1984, Kijev, Ukrajina.
Poglej Teorija števil in Marina Vjazovska
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Teorija števil in Matematična fizika
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Teorija števil in Matematična konstanta
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Teorija števil in Matematika
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Teorija števil in Möbiusova funkcija
Meissel-Mertensova konstanta
praštevil Meissel-Mertensova konstanta je matematična konstanta iz teorije števil.
Poglej Teorija števil in Meissel-Mertensova konstanta
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Poglej Teorija števil in Mera iracionalnosti
Merjenje kroga
Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.
Poglej Teorija števil in Merjenje kroga
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Teorija števil in Mertensova funkcija
Michael Stifel
Naslovnica Stiflovega dela ''Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist...'', Wittenberg 1532 225. stran Stiflovega dela ''Arithmetica Integra'', Nürnberg 1544 Michael Stifel (tudi Stiefel, Styfel, Stieffel, latinizirano Michaelis Stifelius), nemški menih, teolog, matematik in reformator, * 1487, Esslingen, Nemčija, † 19.
Poglej Teorija števil in Michael Stifel
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Teorija števil in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Modularna krivulja
Modularna krivulja Y(Γ) je v teoriji števil in algebrski geometriji Riemannova ploskev ali odgovarjajoča algebrska krivulja, ki nastane kot kvocient kompleksne zgornje polravnine H z delovanjem kongruenčne podgrupe Γ modularne grupe vseh matrik 2x2 oziroma njihovih modularnih grup (SL(2, Z)).
Poglej Teorija števil in Modularna krivulja
Multiplikativna funkcija
Multipliktívna fúnkcija je v teoriji števil aritmetična funkcija f(n), za katero je f(1).
Poglej Teorija števil in Multiplikativna funkcija
Načelo vključitev in izključitev
Vennov diagram, ki prikazuje unijo množic ''A'' in ''B'', ki je vse ostalo, kar ni belo Načelo vključitev in izključitev je v kombinatoriki, veji matematike, preštevalna tehnika, ki posploši pogosto metodo pridobivanja števila elementov unije dveh končnih množic.
Poglej Teorija števil in Načelo vključitev in izključitev
Najmanjši skupni mnogokratnik
Najmanjši skupni mnogokratnik ali najmanjši skupni večkratnik je v aritmetiki in teoriji števil število, kjer se dve števili prvič srečata.
Poglej Teorija števil in Najmanjši skupni mnogokratnik
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Teorija števil in Naravno število
Ngô Bảo Châu
Ngô Bảo Châu, vietnamski matematik, * 28. junij 1972, Hanoj, Vietnam.
Poglej Teorija števil in Ngô Bảo Châu
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Poglej Teorija števil in Niccolo Fontana Tartaglia
Nina Claire Snaith
Nina Claire Snaith, britanska matematičarka, * 1974.
Poglej Teorija števil in Nina Claire Snaith
Otto Ludwig Hölder
Otto Ludwig Hölder, nemški matematik, * 22. december 1859, Stuttgart, Nemčija, † 29. avgust 1937, Leipzig, Nemčija.
Poglej Teorija števil in Otto Ludwig Hölder
Padéjeva aproksimacija
Padéjeva aproksimácija.
Poglej Teorija števil in Padéjeva aproksimacija
Paleyjev graf
Paleyjevi grafi so v teoriji grafov gosti neusmerjeni grafi skonstruirani iz članov primernega končnega obsega s povezovanjem parov elementov, ki se razlikujejo v kvadratnem ostanku.
Poglej Teorija števil in Paleyjev graf
Particija (teorija števil)
poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.
Poglej Teorija števil in Particija (teorija števil)
Paul Isaac Bernays
Paul Isaac Bernays, švicarski matematik in logik, * 17. oktober 1888, London, Anglija, † 18. september 1977, Zürich, Švica.
Poglej Teorija števil in Paul Isaac Bernays
Paulo Ribenboim
Paulo Ribenboim, brazilsko-kanadski matematik, * 13. marec 1928, Recife, Pernambuco, Brazilija.
Poglej Teorija števil in Paulo Ribenboim
Perronova enačba
Perronova enačba je v matematiki, oziroma v analitični teoriji števil, enačba, ki podaja vsoto aritmetične funkcije z obratno Mellinovo transformacijo.
Poglej Teorija števil in Perronova enačba
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Teorija števil in Pi
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Teorija števil in Pierre de Fermat
Pierre François Verhulst
Pierre François Verhulst, belgijski matematik, * 28. oktober 1804, Bruselj, Belgija, † 15. februar 1849, Bruselj.
Poglej Teorija števil in Pierre François Verhulst
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Teorija števil in Potenčna vrsta
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Teorija števil in Praštevilski dvojček
Presek
Presèk ima več pomenov.
Poglej Teorija števil in Presek
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Teorija števil in Primoriela
Programi za simbolno računanje
Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.
Poglej Teorija števil in Programi za simbolno računanje
Prothovo število
Prothovo število je v teoriji števil število oblike: kjer je k liho število, n pozitivno celo število in 2n>k.
Poglej Teorija števil in Prothovo število
Ramanudžanovo praštevilo
Ramanudžanova praštevila so v teoriji števil praštevila, ki izhajajo iz dokaza Bertrandove domneve, ki ga je leta 1919 neodvisno od Čebišova podal indijski matematik Srinivasa Ajangar Ramanudžan, in se nanašajo na aritmetično funkcijo števila praštevil π(x).
Poglej Teorija števil in Ramanudžanovo praštevilo
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Teorija števil in Rhindov matematični papirus
Richard Kenneth Guy
Richard Kenneth Guy, angleško-kanadski matematik, * 30. september 1916, Nuneaton, grofija Warwickshire, Anglija, † 9. marec 2020, Calgary, Kanada.
Poglej Teorija števil in Richard Kenneth Guy
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Teorija števil in Riemannova domneva
Riemannova funkcija ksi
argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.
Poglej Teorija števil in Riemannova funkcija ksi
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Teorija števil in Riemannova funkcija zeta
Robert Daniel Carmichael
Robert Daniel Carmichael, ameriški matematik, * 1. marec 1879, Goodwater, Alabama, ZDA, † 2. maj 1967, Merriam, Kansas, ZDA.
Poglej Teorija števil in Robert Daniel Carmichael
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Teorija števil in Seznam akademskih disciplin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Teorija števil in Seznam matematičnih vsebin
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Teorija števil in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Supernaloga
Súpernalóga je v matematiki in filozofiji naloga z neskončnim številom korakov opravljena v končnem času.
Poglej Teorija števil in Supernaloga
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej Teorija števil in Sylvestrovo zaporedje
Tabela kongruenc
V teoriji števil je kongruenca ekvivalenčna relacija na celih številih.
Poglej Teorija števil in Tabela kongruenc
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Teorija števil in Teorija
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Poglej Teorija števil in Teorija diofantskih približkov
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Teorija števil in Teorija grup
Thomas Joannes Stieltjes
Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes, nizozemski matematik, * 29. december 1856, Zwolle, Nizozemska, † 31. december 1894, Toulouse, Francija.
Poglej Teorija števil in Thomas Joannes Stieltjes
Thue-Morsejevo zaporedje
Thue-Morsejevo zaporedje (Morse-Thuejevo zaporedje ali Prouhet-Thue-Morsejevo zaporedje) je v matematiki dvojiško zaporedje, katerega začetni členi se v določenem vzorcu izmenjujejo.
Poglej Teorija števil in Thue-Morsejevo zaporedje
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Teorija števil in Točka
Vadim Valentinovič Zudilin
Vadim Valentinovič Zudilin, ruski matematik.
Poglej Teorija števil in Vadim Valentinovič Zudilin
Verjetnostna teorija števil
Verjétnostna teoríja števíl je veja teorije števil, ki eksplicitno rabi verjetnost za odgovore na vprašanja iz nje.
Poglej Teorija števil in Verjetnostna teorija števil
Viktor Jakovljevič Bunjakovski
Viktor Jakovljevič Bunjakovski, ruski matematik Ukrajinskega porekla, * 15. december (3. december, ruski koledar) 1804, Bar, Podolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Viniška oblast, Ukrajina), † 12. december (30. november), 1889, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Teorija števil in Viktor Jakovljevič Bunjakovski
Von Staudt-Clausenov izrek
Von Staudt-Clausenov izrek je v teoriji števil izrek o ulomljenem delu Bernoullijevih števil.
Poglej Teorija števil in Von Staudt-Clausenov izrek
Wacław Franciszek Sierpiński
Wacław Franciszek Sierpiński, poljski matematik, * 14. marec 1882, Varšava, Poljska, † 21. oktober 1969, Varšava.
Poglej Teorija števil in Wacław Franciszek Sierpiński
Wilsonov izrek
Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da (z uporabo zapisa modularne aritmetike) fakulteta (n - 1)!.
Poglej Teorija števil in Wilsonov izrek
163 (število)
163 (stó tríinšéstdeset) je naravno število, za katerega velja 163.
Poglej Teorija števil in 163 (število)