Kazalo
209 odnosi: Alkalijska kovina, Aluminat, Aluminijev fluorid, Aluminijev oksid, Amonijev klorid, Amorfni led, Analizna kemija, Anders Celsius, Anorganska kemija, Aspartam, Atropin, Šibka kovina, Železo, Železov(II) klorid, Železov(III) klorid, Železova litina, Živo srebro, Žled, Čebelji vosek, Barbiturna kislina, Barij, Berilij, Blok f, Borova kislina, Borova skupina, Brometan, Butan (plin), Butanon, Butilacetat, Carl Auer von Welsbach, Celzijeva temperaturna lestvica, Cikloheksan, Cikloheksanon, Cikloheksilamin, Cinkov pirition, Cinkov prah, Cinkova skupina, Clausius-Clapeyronova enačba, Davyjeva medalja, Delno taljenje, Difuzija, Dopamin, Dušik, Etanoilbromid, Etantiol, Etilbromid, Etilenglikol, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Fajalit, Flerovij, ... Razširi indeks (159 več) »
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Tališče in Alkalijska kovina
Aluminat
Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.
Poglej Tališče in Aluminat
Aluminijev fluorid
Aluminijev fluorid je kemijska spojina s formulo AlF3.
Poglej Tališče in Aluminijev fluorid
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Poglej Tališče in Aluminijev oksid
Amonijev klorid
Amonijev klorid ima kemijsko formulo NH4Cl.
Poglej Tališče in Amonijev klorid
Amorfni led
Fazni diagram različnih oblik vodnega ledu s prikazanim področjem amorfnega ledu. Modro: amorfni led z majhno gostoto, zeleno: amorfni led z visoko gostoto, amorfni led z zelo visoko gostoto. Z rimskimi številkami so označene različne vrste ledu. Amorfni led je amorfna oblika vode v trdnem agretnem stanju.
Poglej Tališče in Amorfni led
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Tališče in Analizna kemija
Anders Celsius
Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.
Poglej Tališče in Anders Celsius
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Tališče in Anorganska kemija
Aspartam
Aspartam je ime za neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo aspartil-fenilalanin-1-metil ester.
Poglej Tališče in Aspartam
Atropin
Atropin (po grški boginji usode Atropi) je strupen alkaloid, ki se nahaja v nekaterih vrstah rastlin iz družine razhudnikovk, zlasti v volčji češnji, po kateri je tudi imenovan (strokovno ime za volčjo češnjo je Atropa belladonna).
Poglej Tališče in Atropin
Šibka kovina
Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.
Poglej Tališče in Šibka kovina
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Tališče in Železo
Železov(II) klorid
Železov(II) klorid ali fero klorid je kemijska spojina s formulo FeCl2.
Poglej Tališče in Železov(II) klorid
Železov(III) klorid
Železov(III) klorid ali feriklorid je spojina s kemijsko formulo FeCl3. Kristali železovega triklorida so v odbiti svetlobi temno zeleni, v prepuščeni svetlobi pa škrlatno rdeči. Brezvodna spojina je zelo higroskopna in v vlažnem zraku tvori meglo vodikovega klorida. V naravi se pojavlja kot zelo redek mineral molizit in v nekaterih fumarolah.
Poglej Tališče in Železov(III) klorid
Železova litina
Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.
Poglej Tališče in Železova litina
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Tališče in Živo srebro
Žled
slovenskih gozdovih februarja 2014 tovorno vozilo Zaradi žledu poškodovan električni daljnovod postojnski železniški postaji februarja 2014 Žled (tudi požléd ali požlédica) je zaledenela oblika padavin na tleh – to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino.
Poglej Tališče in Žled
Čebelji vosek
Čebelji vosek Čebelji vosek je živalski vosek, ki ga izdelujejo medonosne čebele vrste ''Apis mellifera'' v voskovnih žlezah.
Poglej Tališče in Čebelji vosek
Barbiturna kislina
Barbiturna kislina je organska spojina z pirimidinskim heterocikličnim osnovnim ogrodjem.
Poglej Tališče in Barbiturna kislina
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Poglej Tališče in Barij
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Tališče in Berilij
Blok f
right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.
Poglej Tališče in Blok f
Borova kislina
Borova kislina ali vodikov borat (latinsko acidum boricum) je šibka kislina s formulo H3BO3, ki se včasih piše tudi kot B(OH)3.
Poglej Tališče in Borova kislina
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Tališče in Borova skupina
Brometan
Brometan (C2H5Br) je tekoča brezbarvna snov, ki ima vonj podoben etru.
Poglej Tališče in Brometan
Butan (plin)
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.
Poglej Tališče in Butan (plin)
Butanon
Butanon (tudi metiletil keton ali MEK) je organska spojina s formulo CH3C (O) CH2CH3.
Poglej Tališče in Butanon
Butilacetat
Butilacetat (tudi butiletanol) je organska zmes, ki se uporablja kot topilo pri proizvodnji lakov in drugih produktov.
Poglej Tališče in Butilacetat
Carl Auer von Welsbach
Carl Auer, Freiherr von Welsbach, avstrijski kemik, izumitelj in podjetnik, * 1. september 1858, Dunaj, † 4. avgust 1929, Molnek.
Poglej Tališče in Carl Auer von Welsbach
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Tališče in Celzijeva temperaturna lestvica
Cikloheksan
Cikloheksan (molekulska formula: C6 H12) je ciklični alkan z molekulsko formulo C6H12.
Poglej Tališče in Cikloheksan
Cikloheksanon
Cikloheksanon (tudi cikloheksilketon; anon; hitrol-O; sexton; heksanon; ketoheksametilen; nadon; pimelinketon) je organska spojina s kemijsko formulo (CH2)5CO.
Poglej Tališče in Cikloheksanon
Cikloheksilamin
Cikloheksilamin (tudi heksahidroanilin, 1-aminocikloheksan ali amino heksahidro benzen) je organska kemikalija s formulo C6H13N, ki izhaja iz amina cikloheksana.
Poglej Tališče in Cikloheksilamin
Cinkov pirition
Cinkov pirition je protiglivična in antibiotična učinkovina.
Poglej Tališče in Cinkov pirition
Cinkov prah
Cinkov prah je snov sivo-modre barve, ki obstaja v obliki prahu, pudra ali moke.
Poglej Tališče in Cinkov prah
Cinkova skupina
V 12. skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) ali cinkovo skupino spadajo elementi cink (Zn), kadmij (Cd) in živo srebro (Hg).
Poglej Tališče in Cinkova skupina
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Poglej Tališče in Clausius-Clapeyronova enačba
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Poglej Tališče in Davyjeva medalja
Delno taljenje
Fizikalni procesi v Zemljini skorji, ki povzročijo nastajanje magme. Primeri A do D prizazujejo različno razporeditev tektonskih plošč. Delno ali parcialno taljenje je proces, v katerem se raztali samo del trdne snovi.
Poglej Tališče in Delno taljenje
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Tališče in Difuzija
Dopamin
Dopamin je živčni prenašalec.
Poglej Tališče in Dopamin
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Tališče in Dušik
Etanoilbromid
Etanoilbromid je brezbarvna tekočina, ki se na zraku obarva rumeno.
Poglej Tališče in Etanoilbromid
Etantiol
Etantiol je hlapljiva tekočina z vonjem po česnu, katere hlapi so zelo lahko vnetljivi.
Poglej Tališče in Etantiol
Etilbromid
Etilbromid (tudi bromoetan; formula C2H5Br) je kemična spojina ogljika, vodika in broma.
Poglej Tališče in Etilbromid
Etilenglikol
Etilenglikol (IUPAC ime: etan-1,2-diol) je organska spojina s formulo (CH2OH)2.
Poglej Tališče in Etilenglikol
Fahrenheitova temperaturna lestvica
Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.
Poglej Tališče in Fahrenheitova temperaturna lestvica
Fajalit
Fajalit (Fe2SiO4) je z železom bogat končni član olivinske vrste.
Poglej Tališče in Fajalit
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Tališče in Flerovij
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Poglej Tališče in Fluorit
Folna kislina
Folna kislina (imenovana tudi vitamin B9 in folacin) in folat (oblika, prisotna v naravi) sta vodotopni obliki vitamina B9.
Poglej Tališče in Folna kislina
Fosgen
Fosgen (kemijska oznaka karbonildiklorid; COCl2) je bojni strup - dušljivec, ki ima v normalnih okoliščinah vonj po sveže pokošenem senu.
Poglej Tališče in Fosgen
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Tališče in Fotosinteza
Freon
Freon 12, strukturna formula Freon je zbirno ime za več vrst plinov, ki se uporabljajo v hladilnih strojih.
Poglej Tališče in Freon
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Tališče in Geografija Rusije
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Poglej Tališče in Geografija Združenih držav Amerike
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Poglej Tališče in Geometrijska izomerija
Glasgow
Geografska lega Glasgowa Glasgow (škotsko-gelsko Glaschu, skotsko Glesga) je največje mesto na Škotskem in tretje največje mesto v Združenem Kraljestvu (za Londonom in Birminghamom).
Poglej Tališče in Glasgow
Gliceriltrinitrat
Gliceriltrinitrat (tudi nitroglicerin, trinitroglicerin, glicerintrinitrat, trinitrooksipropanol, eksplozivno olje...) je eksplozivna kemična spojina, ki se pridobiva se z nitriranjem alkohola glicerola.
Poglej Tališče in Gliceriltrinitrat
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Tališče in Glukoza
Glukuronska kislina
β-D oblika glukuronske kisline Glukuronska kislina (grško γλυκερός - »sladek«) je karboksilna kislina, ki je derivat glukoze in se od nje razlikuje le po oksidiranem ogljiku na šestem mestu v molekuli (namesto hidroksilne skupine imamo pri glukuronski kislini karboksilno skupino).
Poglej Tališče in Glukuronska kislina
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Tališče in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Tališče in Helij
Hemolimfa
Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.
Poglej Tališče in Hemolimfa
Himera iz Arezza
Himera iz Arezza (italijansko Chimera di Arezzo) velja za najboljši primer starih etruščanskih umetnin.
Poglej Tališče in Himera iz Arezza
Hitra izdelava prototipov
Hitra izdelava prototipov (angleško Rapid prototyping), tudi znana kot izdelava trdnih prostih oblik, je avtomatska konstrukcija fizičnih objektov s 3D-tiskanjem, stereolitografskimi napravami ali sistemi selektivnega laserskega sintetiziranja… Prve tehnike hitre izdelave prototipa so bile na voljo v 80.
Poglej Tališče in Hitra izdelava prototipov
Hladilnik (naprava)
Hladilnik, naložen z različnimi živili Hladilnik je gospodinjski aparat za hlajenje živil.
Poglej Tališče in Hladilnik (naprava)
Hondrit
hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.
Poglej Tališče in Hondrit
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Tališče in Indij
Inkandescenca
oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.
Poglej Tališče in Inkandescenca
Izomeri krezolov
Izomeri krezolov so organske spojine, ki so metil fenoli.
Poglej Tališče in Izomeri krezolov
Jean-André Deluc
Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Tališče in Jean-André Deluc
Jedrska zima
Jedrska zima je izraz, ki opisuje teoretično predvidene podnebne spremembe, ki bi nastale kot posledica jedrskega spopada.
Poglej Tališče in Jedrska zima
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Tališče in Jeklo
Jojobino olje
Jojobino olje je tekočina proizvedena iz semen rastline Jojobe (Simmondisia chinensis).
Poglej Tališče in Jojobino olje
Joseph-Nicolas Delisle
Joseph-Nicolas Delisle, francoski astronom, * 4. april 1688, Pariz, Francija, † 1768, Pariz.
Poglej Tališče in Joseph-Nicolas Delisle
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Tališče in Kadmij
Kakavovo maslo
Kakavovo maslo je svetlorumena aromatična maščobna zmes, ki se pridobiva s stiskanjem kakavove mase.
Poglej Tališče in Kakavovo maslo
Kaktusovke
Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.
Poglej Tališče in Kaktusovke
Kalcijev oksid
Kalcijev oksid (CaO) je bela, jedka, alkalna in kristalinična anorganska spojina.
Poglej Tališče in Kalcijev oksid
Kalcijev sulfid
Kalcijev sulfid je anorganska spojina s formulo CaS.
Poglej Tališče in Kalcijev sulfid
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Tališče in Kalifornij
Kalzium
Kalzium (nemško za kalcij) je prosto dostopen računalniški periodni sistem elementov za grafično namizje K Desktop Environment.
Poglej Tališče in Kalzium
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Tališče in Kemijski element
Kloracetofenon
Kloracetofenon (molekulska formula: C8H13ClO) ali CN je plin, ki se uporablja kot dražljivec.
Poglej Tališče in Kloracetofenon
Klorofenoli
Klorofenoli so večja skupina kloriranih ogljikovodikov, pesticidov in biocidov, ki predstavljajo zelo visok odstotek uporabe pesticidov za nekmetijske namene, npr.
Poglej Tališče in Klorofenoli
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Tališče in Klorovodikova kislina
Kokosovo olje
Kokosovi orehi Kokosovo olje je jedilno olje, pridobljeno iz jedra mesa zrelega kokosa, ki raste na kokosovi palmi (Cocos nucifera).
Poglej Tališče in Kokosovo olje
Koligativne lastnosti raztopin
Koligativne lastnosti raztopin so tiste lastnosti raztopin, ki so odvisne samo od razmerja števila delcev topljenca in topila in neodvisne od vrste prisotnih delcev.
Poglej Tališče in Koligativne lastnosti raztopin
Kolofonija
Kos kolofonije Kolofonija (tudi kalofonija) je smolnata snov, ki jo pridobivamo iz borov in drugih iglavcev s segrevanjem, pri čemer izhlapijo hlapni terpeni.
Poglej Tališče in Kolofonija
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Tališče in Kovina
Kriobiologija
Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.
Poglej Tališče in Kriobiologija
Kristalna napaka
Kristalna napaka je neurejenost oziroma praznina v kristalni strukturi.
Poglej Tališče in Kristalna napaka
Kroženje kisika
Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).
Poglej Tališče in Kroženje kisika
Kromova skupina
6.
Poglej Tališče in Kromova skupina
Lantanoidna kontrakcija
Lantanoidna kontrakcija je izraz, ki se uporablja v kemiji za opis zmanjšanja ionskih polmerov lantanoidov, elementov z vrstnimi števili od 58 (cerij) do 71 (lutecij).
Poglej Tališče in Lantanoidna kontrakcija
Lewisit
Lewisit je spojina, ki se je uporabljala kot kemično orožje in sicer spada med mehurjevce.
Poglej Tališče in Lewisit
Liči
Liči (znanstveno ime Litchi chinensis) izvira iz jugovzhodne Azije, z juga Kitajske, Indonezije in Filipinov.
Poglej Tališče in Liči
Libijska puščava
Libijska puščava je afriška puščava, ki tvori severni in vzhodni del Sahare v sodobni Libiji, jugozahodnem Egiptu in severozahodnem Sudanu.
Poglej Tališče in Libijska puščava
Linolenska kislina
Linolenska kislina, natančneje α-linolenska kislina, (IUPAC-ime: cis,cis,cis-oktadeka-9,12,15-trienojska kislina) je trikrat nenasičena maščobna kislina z 18 ogljikovimi atomi, ki spada med 3-omega maščobne kisline.
Poglej Tališče in Linolenska kislina
Litijev hidrid
Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.
Poglej Tališče in Litijev hidrid
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Tališče in Livermorij
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Tališče in Ljubljana
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Tališče in Lošč
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Poglej Tališče in Magma
Magnezijev hidroksid
Magnezijev hidroksid je anorganska spojina z molekulsko formulo Mg(OH)2.
Poglej Tališče in Magnezijev hidroksid
Magnezijev oksid
Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.
Poglej Tališče in Magnezijev oksid
Malahit
Malahit (grško malakos - slez) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada v 5.
Poglej Tališče in Malahit
Manganov(VII) oksid
Manganov(VII) oksid ali manganov heptoksid je anorganska spojina, kislinski anhidrid permanganove kisline, s kemijsko formulo Mn2O7.
Poglej Tališče in Manganov(VII) oksid
Manganova skupina
V 7.
Poglej Tališče in Manganova skupina
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Poglej Tališče in Material
Med (kemija)
Okrasni predmet iz medi za obtežitev listov (levo), poleg sta vzorca cinka in bakra. Médi (pogovorno mesing) so zlitine bakra in cinka, v katerih je običajno nad 65 % bakra.
Poglej Tališče in Med (kemija)
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Tališče in Mednarodni sistem enot
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Tališče in Megla
Mesarski most, Ljubljana
Mesarski most v Ljubljani je most čez Ljubljanico, ki povezuje Ljubljansko Tržnico s Petkovškovim nabrežjem in je namenjen pešcem in kolesarjem.
Poglej Tališče in Mesarski most, Ljubljana
Metilvijolično
Metilvijolično (barvilo) je ime za skupino podobnih spojin, ki se uporabljajo kot pH-indikatorji in barvila.
Poglej Tališče in Metilvijolično
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Poglej Tališče in Molarna prostornina
Molekulski kristal
Osnovni gradniki molekulskih kristalov so molekule, med katerimi delujejo molekulske vezi.
Poglej Tališče in Molekulski kristal
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Tališče in Moskovij
Naftalen
| Section3.
Poglej Tališče in Naftalen
Najlon
Najlon je naziv za skupino sinteznih polimerov, ki spadajo v skupino poliamidov.
Poglej Tališče in Najlon
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Tališče in Naseljivi planet
Natrijev acetat
Natrijev acetat (CH3COONa x 3H2O, C2H3NaO2) je natrijeva sol ocetne kisline.
Poglej Tališče in Natrijev acetat
Natrijev hidroksid
Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.
Poglej Tališče in Natrijev hidroksid
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Tališče in Natrijev karbonat
Natrijev oksid
Natrijev oksid ali dinatrijev oksid je kemijska spojina s formulo Na2O.
Poglej Tališče in Natrijev oksid
Natrijev sulfat
Natrijev sulfat je natrijeva sol žveplove kisline.
Poglej Tališče in Natrijev sulfat
Navadni polh
Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.
Poglej Tališče in Navadni polh
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Tališče in Nezemeljsko življenje
Nitroetan
Nitroetan je brezbarvna oljnata tekočina s prijetnim vonjem.
Poglej Tališče in Nitroetan
Obalna geografija
Obalna geografija, tudi litoralna geografija, je znanost o dinamičnem vmesniku med oceanom in kopnim, ki vključuje fizično geografijo (tj. obalna geomorfologija, geologija, oceanografija), antropogeografijo (sociologija in zgodovina) obale.
Poglej Tališče in Obalna geografija
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Tališče in Ogljikov monoksid
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Tališče in Ogljikova skupina
Ogljikovo jeklo
Ogljikova jekla vsebujejo do 2,14 % C ter določeno količino različnih spremljevalcev: Si, Mn, P in S, ki ne smejo prekoračiti določene vsebnosti, sicer bistveno spremenijo lastnosti jekla.
Poglej Tališče in Ogljikovo jeklo
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Tališče in Ogljikovodik
Olivin
Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).
Poglej Tališče in Olivin
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Tališče in Organska kemija
Pirokumulus
Pirokumulus (latinsko: pŷr oz. pyrós - ogenj + cumulus - kup) je gosti oblak kumulusne oblike, povezan s požarom ali izbruhom ognjenika.
Poglej Tališče in Pirokumulus
Polimorfizem (kristalografija)
V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.
Poglej Tališče in Polimorfizem (kristalografija)
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Tališče in Prehodni element
Pretvorba enot za temperaturo
To je priročnik za formule pretvorb temperature in primerjave med osmimi različnimi temperaturnimi lestvicami, nekatere izmed njih se ne uporabljajo več.
Poglej Tališče in Pretvorba enot za temperaturo
Progesteron
Progesterón, tudi P4 (pregn-4-en-3,20-dion) je steroidni hormon, glavni progestogen, ki ščiti nosečnost.
Poglej Tališče in Progesteron
Protizmrzovalni protein
Protizmrzovalni proteini (antifreeze proteins ali AFP) so polipeptidi, ki se nahajajo v določenih vretenčarjih, rastlinah, glivah ter bakterijah in omogočajo preživetje v okoljih s temperaturami pod zmrziščem.
Poglej Tališče in Protizmrzovalni protein
QSAR
QSAR je kratica za kvantitativno razmerje med strukturo in delovanjem (angleško Quantitative Structure-Activity Relationship).
Poglej Tališče in QSAR
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Tališče in Raztopina
Réaumurjeva temperaturna lestvica
Réaumurjeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1730 predlagal francoski naravoslovec René-Antoine Ferchault de Réaumur.
Poglej Tališče in Réaumurjeva temperaturna lestvica
Regelacija
Regelácija (latinsko regelare – ohladiti) je pojav taljenja pod tlakom in ponovno zmrzovanje pri zmanjšanem ali ničnem tlaku.
Poglej Tališče in Regelacija
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Poglej Tališče in Renij
Rimsko steklo
Rimski predmeti iz stekla so bili najdeni v rimskem imperiju v domačem, industrijskem in grobnem okolju.
Poglej Tališče in Rimsko steklo
Rosišče
Rosišče je temperatura, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati voda.
Poglej Tališče in Rosišče
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej Tališče in Severni tečaj
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Tališče in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Tališče in Seznam kemijskih vsebin
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente je razdeljen v podakovne liste, ki vsebujejo vrednosti za številne lastnosti elementov, skupaj z različnimi referencami.
Poglej Tališče in Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Sintranje
Sintranje ali zgoščevanje je postopek izdelave končnih posameznih izdelkov iz prahu, s segrevanjem materiala pod temperaturo tališča.
Poglej Tališče in Sintranje
Slanica
Slanica je nasičena ali skoraj nasičena vodna raztopina soli, običajno natrijevega klorida.
Poglej Tališče in Slanica
Snežne alge
Snežne alge so enocelične alge, ki uspevajo na mrzli podlagi, kot so ledene plošče, ledeniki in sneg.
Poglej Tališče in Snežne alge
Soman
Soman je bojni strup z molekulsko formulo C7H16FO2P.
Poglej Tališče in Soman
Spajkanje
Spajkanje s pomočjo spajkalnika Spajkanje ali lotanje je postopek, pri katerem s staljeno kovino povežemo različne kose kovin.
Poglej Tališče in Spajkanje
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Tališče in Specifična toplota
Sredstvo proti zmrzovanju
Sredstvo proti zmrzovanju, ki deluje do -40 stopinj Celzija Sredstvo proti zmrzovanju (ali s tujko: antifriz) je kemični aditiv, ki znižuje zmrzišče tekočine na osnovi vode.
Poglej Tališče in Sredstvo proti zmrzovanju
Standardna molarna entropija
Standardna molarna entropija je množina entropije enega mola snovi pri standardnih pogojih (ne pri standardni temperaturi in tlaku STP).
Poglej Tališče in Standardna molarna entropija
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Tališče in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanova enačba
Stefanova enačba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od različnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja: kjer je.
Poglej Tališče in Stefanova enačba
Stefanovo število
Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.
Poglej Tališče in Stefanovo število
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Tališče in Steklo
Strjevanje
Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.
Poglej Tališče in Strjevanje
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Tališče in Sublimacija
Sulfid
Sulfidni anion Vodikov sulfid Sulfid je sol ali alkil ali aril derivat vodikovega sulfida (H2S).
Poglej Tališče in Sulfid
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Tališče in Svinec
Svinjska mast
Domača svinjska mast iz prašičjega hrbta Svinjska mast je izdelek iz maščobnega tkiva prašičev, ki ga dobimo s suhim ali mokrim taljenjem.
Poglej Tališče in Svinjska mast
Tabun
Tabun (Natova oznaka GA) je zelo strupena kemična snov.
Poglej Tališče in Tabun
Talilna toplota
Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.
Poglej Tališče in Talilna toplota
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Tališče in Taljenje
Taljivost
Taljivost je merilo za količino toplote, ki je potrebna, da se mineral raztali v kroglico, ali da se vsaj zaoblijo njegovi ostri robovi.
Poglej Tališče in Taljivost
Težka voda
Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.
Poglej Tališče in Težka voda
Tekoči kisik
Tekoči kisik (oz. kapljevinski kisik) je kisik v plinastem stanju, pri čemer je tekočina, ni pa kapljevina.
Poglej Tališče in Tekoči kisik
Tekoči kristal
Prikaz neurejenosti v smereh pri tekoči fazi. V kristalni fazi so molekule urejene tako, da tvorijo kristalno mrežo. Tekóči kristál je agregatno stanje, ki kaže lastnosti tekočin in kristalov.
Poglej Tališče in Tekoči kristal
Tekoči zrak
Sestava zraka v volumskih % Tekoči zrak je zrak, ohlajen pod visokim tlakom do tako nizke temperature (kriogena temperatura), da kondenzira v bledo modro lahko tekočo tekočino.
Poglej Tališče in Tekoči zrak
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Tališče in Temperatura
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Poglej Tališče in Termoregulacija
Titanov nitrid
Titanov nitrid (okrajšano TiN) je izredno trden keramični material, ki se uporablja za izboljšanje lastnosti površin titanovih zlitin, jekla, karbida in aluminija.
Poglej Tališče in Titanov nitrid
Titanov tetraklorid
Titanov tetraklorid je anorganska spojina s formulo TiCl4.
Poglej Tališče in Titanov tetraklorid
Titanov(III) oksid
Titanov(III) oksid (Ti2O3) je spojina titana in kisika, ki je uporabna v medicini in analizi snovi, pri protikorozijski zaščiti, redko pri izdelavi nakita in ladjedelništvu.
Poglej Tališče in Titanov(III) oksid
Titanova skupina
4.
Poglej Tališče in Titanova skupina
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Tališče in Točka
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Tališče in Toplota
Trikloretilen
---- Aciklična spojina s Halogeni,Halogenalkani.
Poglej Tališče in Trikloretilen
Trinitrotoluen
Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.
Poglej Tališče in Trinitrotoluen
Ušesne svečke
Ušesne svečke oz.
Poglej Tališče in Ušesne svečke
Umeritvena teorija
Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.
Poglej Tališče in Umeritvena teorija
Urugvaj
za istoimensko reko glej Urugvaj (reka) Úrugvaj, uradno Vzhodna republika Urugvaj (izg.), je država v jugovzhodnem delu Južne Amerike.
Poglej Tališče in Urugvaj
Vanadijeva skupina
V 5. ali vanadijevo skupino periodnega sistema elementov spadajo elementi vanadij (V), niobij (Nb), tantal (Ta) in dubnij (Db), katerega so ga prvič sintetizirali leta 1967.
Poglej Tališče in Vanadijeva skupina
Varjenje TIG
Varjenje TIG Varjenje TIG (ang. Tungsten Inert Gas) oz.
Poglej Tališče in Varjenje TIG
Velika grevilka
Velika grevilka (znanstveno ime Grevillea robusta) je vednozeleno drevo Avstralije iz družine Proteaceae.
Poglej Tališče in Velika grevilka
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Tališče in Voda
Vodikov fluorid
Vodikov fluorid je spojina vodika in fluora s kemijsko formulo HF.
Poglej Tališče in Vodikov fluorid
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Tališče in Vodikov peroksid
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Tališče in Vodni hlapi
Vostok (jezero)
Vostok (dobesedno »Vzhod«) je največje od skoraj 400 znanih sladkovodnih jezer, ki ležijo globoko pod pokrovom večnega ledu na Antarktiki.
Poglej Tališče in Vostok (jezero)
Warren de la Rue
Warren de la Rue, angleški astronom, kemik in izumitelj, * 18. januar 1815, Guernsey, Kanalski otoki, † 19. april 1889, London, Anglija.
Poglej Tališče in Warren de la Rue
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Tališče in Wienov zakon
ZAMAK
ZAMAK ZAMAK (v praksi tudi Zamak) je trgovsko ime za skupino cinkovih zlitin, ki so posebno uporabne za vlivanje v kovinske kalup.
Poglej Tališče in ZAMAK
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Tališče in Zemljoalkalijska kovina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Tališče in Zlato
Znižanje tališča
Znižanje tališča ΔT na p T diagramu: parni tlak raztopine (p) je nižji od parnega tlaka čistega topila (p0), zato se tališče topila (T0) pomakne v levo (TF), se pravi da se zniža Znižanje tališča ali znižanje zmrzišča je pojav, da imajo raztopine nižje tališče kot čista topila.
Poglej Tališče in Znižanje tališča
1,2-dibromoetan
1,2-dibromoetan (tudi etilenbromid) je brezbarvna tekočina s karakterističnim sladkobnim vonjem po kloroformu.
Poglej Tališče in 1,2-dibromoetan
32 (število)
32 (dváintrídeset) je naravno število, za katero velja 32.
Poglej Tališče in 32 (število)
Prav tako znan kot Ledišče, Strdišče, Zmrzišče, Zmrzovališče.
, Fluorit, Folna kislina, Fosgen, Fotosinteza, Freon, Geografija Rusije, Geografija Združenih držav Amerike, Geometrijska izomerija, Glasgow, Gliceriltrinitrat, Glukoza, Glukuronska kislina, Halogen, Helij, Hemolimfa, Himera iz Arezza, Hitra izdelava prototipov, Hladilnik (naprava), Hondrit, Indij, Inkandescenca, Izomeri krezolov, Jean-André Deluc, Jedrska zima, Jeklo, Jojobino olje, Joseph-Nicolas Delisle, Kadmij, Kakavovo maslo, Kaktusovke, Kalcijev oksid, Kalcijev sulfid, Kalifornij, Kalzium, Kemijski element, Kloracetofenon, Klorofenoli, Klorovodikova kislina, Kokosovo olje, Koligativne lastnosti raztopin, Kolofonija, Kovina, Kriobiologija, Kristalna napaka, Kroženje kisika, Kromova skupina, Lantanoidna kontrakcija, Lewisit, Liči, Libijska puščava, Linolenska kislina, Litijev hidrid, Livermorij, Ljubljana, Lošč, Magma, Magnezijev hidroksid, Magnezijev oksid, Malahit, Manganov(VII) oksid, Manganova skupina, Material, Med (kemija), Mednarodni sistem enot, Megla, Mesarski most, Ljubljana, Metilvijolično, Molarna prostornina, Molekulski kristal, Moskovij, Naftalen, Najlon, Naseljivi planet, Natrijev acetat, Natrijev hidroksid, Natrijev karbonat, Natrijev oksid, Natrijev sulfat, Navadni polh, Nezemeljsko življenje, Nitroetan, Obalna geografija, Ogljikov monoksid, Ogljikova skupina, Ogljikovo jeklo, Ogljikovodik, Olivin, Organska kemija, Pirokumulus, Polimorfizem (kristalografija), Prehodni element, Pretvorba enot za temperaturo, Progesteron, Protizmrzovalni protein, QSAR, Raztopina, Réaumurjeva temperaturna lestvica, Regelacija, Renij, Rimsko steklo, Rosišče, Severni tečaj, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente, Sintranje, Slanica, Snežne alge, Soman, Spajkanje, Specifična toplota, Sredstvo proti zmrzovanju, Standardna molarna entropija, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova enačba, Stefanovo število, Steklo, Strjevanje, Sublimacija, Sulfid, Svinec, Svinjska mast, Tabun, Talilna toplota, Taljenje, Taljivost, Težka voda, Tekoči kisik, Tekoči kristal, Tekoči zrak, Temperatura, Termoregulacija, Titanov nitrid, Titanov tetraklorid, Titanov(III) oksid, Titanova skupina, Točka, Toplota, Trikloretilen, Trinitrotoluen, Ušesne svečke, Umeritvena teorija, Urugvaj, Vanadijeva skupina, Varjenje TIG, Velika grevilka, Voda, Vodikov fluorid, Vodikov peroksid, Vodni hlapi, Vostok (jezero), Warren de la Rue, Wienov zakon, ZAMAK, Zemljoalkalijska kovina, Zlato, Znižanje tališča, 1,2-dibromoetan, 32 (število).