Kazalo
143 odnosi: Andrej Martinčič, Aphelinus asychis, Arbovirus, Arheje, Asteroid, Ščipalci, Škrgorepci, Žanr, Črv, Basilosaurus, Biologija, Bolhe, Boris Kryštufek, Botanična nomenklatura, Botanika, Carl Linnaeus, Catalogue of Life, Celebeški nartničar, Charles Gald Sibley, Coenraad Jacob Temminck, Dendrologija, Dnevni metulji, Domena (biologija), Drobnonožke, Droplje, Dvojnonoge, Dvoklopniki, Dvokrilci, Encyclopedia of Life, Endemit, Enokaličnice, Entomologia Carniolica, Ernest Mayer, Ernst Mayr, Fauna Europaea, Frambezija, Franc Sušnik (botanik), Frankovski jezik, Glive, Glodavci, Goži, Hermann Loew, Incertae sedis, Integrirani taksonomski informacijski sistem, Janez Žiga Valentin Popovič, Johannes Peter Müller, John Edward Gray, Kamelovratnice, Kariotip, Kazimir Tarman, ... Razširi indeks (93 več) »
Andrej Martinčič
Andrej Tine Martinčič, slovenski botanik, * 22. maj 1935, Ljubljana.
Poglej Taksonomija in Andrej Martinčič
Aphelinus asychis
Aphelinus asychis je vrsta parazitske osice, ki je domorodna v Evraziji, v Severno Ameriko pa je bila vnešena za biološki nadzor škodljivcev, saj njene ličinke zajedajo rusko pšenično uš.
Poglej Taksonomija in Aphelinus asychis
Arbovirus
Arbovírus je heterogena netaksonomska oznaka za skupino virusov z genomom RNK.
Poglej Taksonomija in Arbovirus
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Taksonomija in Arheje
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Taksonomija in Asteroid
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Taksonomija in Ščipalci
Škrgorepci
Škrgorepci ali ribje uši (znanstveno ime Branchiura) so skupina rakov z nejasnim taksonomskim statusom.
Poglej Taksonomija in Škrgorepci
Žanr
Žanr (iz francoščine genre - 'vrsta') je katera koli oblika ali vrsta komunikacije v katerem koli načinu (pisni, govorjeni, digitalni, umetniški itd.) z družbeno dogovorjenimi konvencijami, ki so se razvile skozi čas.
Poglej Taksonomija in Žanr
Črv
Deževnik, ki sodi med kolobarnike, je klasičen zgled za črva ''Paragordius tricuspidatus'', živa nit Črv je skupna oznaka za večcelične živali z mehkim, valjastim telesom brez okončin, ki se premikajo s plazenjem.
Poglej Taksonomija in Črv
Basilosaurus
Basilosaurus (dobesedno »kraljevski kuščar«) je rod izumrlih zgodnjih kitov (Archaeoceti), ki je živel v poznem eocenu pred 40–34 milijoni let.
Poglej Taksonomija in Basilosaurus
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Taksonomija in Biologija
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Taksonomija in Bolhe
Boris Kryštufek
Boris Kryštufek, slovenski biolog, * 26. oktober 1954, Kranj.
Poglej Taksonomija in Boris Kryštufek
Botanična nomenklatura
Botanična nomenklatura je formalno, znanstveno poimenovanje rastlin.
Poglej Taksonomija in Botanična nomenklatura
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Taksonomija in Botanika
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Taksonomija in Carl Linnaeus
Catalogue of Life
Catalogue of Life je spletna podatkovna zbirka, katere namen je popisati vse oblike življenja na planetu v skladu s standardizirano taksonomijo v obliki javno dostopnega kataloga.
Poglej Taksonomija in Catalogue of Life
Celebeški nartničar
Celebeški nartničar (znanstveno ime Tarsius tarsier) je vrsta majhne polopice, ki prebiva na nekaterih otokih v Jugovzhodni Aziji. Je tipska vrsta za rod nartničarjev. Aktiven je ponoči, prehranjuje pa se povečini z žuželkami. Zaradi izsekavanja gozdov, predvsem dreves, obraslih s smokvovci, spada med ogrožene vrste.
Poglej Taksonomija in Celebeški nartničar
Charles Gald Sibley
Charles Gald Sibley, ameriški ornitolog in molekularni biolog, * 7. avgust 1917, Fresno, Kalifornija, ZDA, † 12. april 1998, Santa Rosa, Kalifornija.
Poglej Taksonomija in Charles Gald Sibley
Coenraad Jacob Temminck
Coenraad Jacob Temminck, nizozemski zoolog, * 31. marec 1778, Amsterdam, Nizozemska, † 30. januar 1858, Lisse.
Poglej Taksonomija in Coenraad Jacob Temminck
Dendrologija
Drevo Dendrologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: -λογία, -logia, veda) je veda in študija o olesenelih rastlinah (drevesa, grmi).
Poglej Taksonomija in Dendrologija
Dnevni metulji
Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst.
Poglej Taksonomija in Dnevni metulji
Domena (biologija)
Domena, tudi nadkraljestvo ali imperij, je najvišja raven znanstvene klasifikacije živih bitij po taksonomskem sistemu, ki ga je razvil in leta 1990 predlagal ameriški mikrobiolog Carl Woese s sodelavci.
Poglej Taksonomija in Domena (biologija)
Drobnonožke
Drobnonožke (znanstveno ime Symphyla) so majhen red talnih členonožcev, ki jih uvrščamo med stonoge, vanj pa uvrščamo okrog 160 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Taksonomija in Drobnonožke
Droplje
Droplje (znanstveno ime Otididae) so družina ptic, ki naseljujejo predvsem suha travišča in stepe Starega sveta.
Poglej Taksonomija in Droplje
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Taksonomija in Dvojnonoge
Dvoklopniki
Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Taksonomija in Dvoklopniki
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Taksonomija in Dvokrilci
Encyclopedia of Life
Encyclopedia of Life (kratica EOL; dobesedno angleško: »Enciklopedija življenja«) je prosta spletna enciklopedija, katere namen je s sodelovanjem strokovne in širše javnosti dokumentirati vsako od skoraj dveh milijonov živečih vrst organizmov, ki so formalno znanstveno opisane.
Poglej Taksonomija in Encyclopedia of Life
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Taksonomija in Endemit
Enokaličnice
Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.
Poglej Taksonomija in Enokaličnice
Entomologia Carniolica
Entomologia Carniolica exhibens insecta Carnioliae indigena et distributa in ordines, genera, species, varietates.
Poglej Taksonomija in Entomologia Carniolica
Ernest Mayer
Ernest Mayer, slovenski botanik, * 10. november 1920, Zgornji Tuhinj, † 17. marec 2009.
Poglej Taksonomija in Ernest Mayer
Ernst Mayr
Ernst Walter Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti, * 5. julij 1904, Kempten, Nemčija, † 3. februar 2005, Bedford, Massachusetts, ZDA.
Poglej Taksonomija in Ernst Mayr
Fauna Europaea
Fauna Europaea je podatkovna zbirka o taksonomiji večceličnih živali, prisotnih na ozemlju Evrope.
Poglej Taksonomija in Fauna Europaea
Frambezija
Frambezija je nalezljiva endemična bolezen v tropskih in subtropskih deželah, ki jo povzroča bakterija Treponema pallidum pertenue.
Poglej Taksonomija in Frambezija
Franc Sušnik (botanik)
Franc Sušnik, slovenski botanik, * 28. december 1930, Prevalje, † 12. september 1996, Prevalje.
Poglej Taksonomija in Franc Sušnik (botanik)
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Poglej Taksonomija in Frankovski jezik
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Taksonomija in Glive
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Taksonomija in Glodavci
Goži
Goži (znanstveno ime Colubridae) so velika družina kač, v katero uvrščamo preko 1800 vrst, kar predstavlja približno dve tretjini vseh znanih vrst kač.
Poglej Taksonomija in Goži
Hermann Loew
Hermann Loew, nemški entomolog in politik, * 19. julij 1807, Weissenfels, Nemčija, † 21. april 1879.
Poglej Taksonomija in Hermann Loew
Incertae sedis
Incertae sedis (latinsko za »negotovega položaja«), okrajšano inc.
Poglej Taksonomija in Incertae sedis
Integrirani taksonomski informacijski sistem
Logotip Integrirani taksonomski informacijski sistem (v izvirniku angleško Integrated Taxonomic Information System, kratica ITIS) je združenje, čigar namen je posredovanje zanesljivih in konsistentnih podatkov o taksonomiji bioloških vrst.
Poglej Taksonomija in Integrirani taksonomski informacijski sistem
Janez Žiga Valentin Popovič
Janez Žiga Valentin Popovič,, štajerski polihistor, * 9. februar 1705, Arclin pri Celju, † 21. november 1774, Perchtoldsdorf blizu Dunaja.
Poglej Taksonomija in Janez Žiga Valentin Popovič
Johannes Peter Müller
Johannes Peter Müller, nemški fiziolog, anatom in ihtiolog, * 14. julij 1801, Koblenz, Prvo Francosko cesarstvo, † 28. april 1858, Berlin, Prusija.
Poglej Taksonomija in Johannes Peter Müller
John Edward Gray
John Edward Gray, FRS, angleški zoolog, * 12. februar 1800, Walsall, Anglija, Združeno kraljestvo, † 7. marec 1875, London.
Poglej Taksonomija in John Edward Gray
Kamelovratnice
Kamelovratnice (znanstveno ime Raphidioptera) so red žuželk z okoli 200 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po podaljšanem predprsju (protoraksu), ki tvori nekakšen vrat.
Poglej Taksonomija in Kamelovratnice
Kariotip
Kariotip je celoten nabor parov metafaznih kromosomov v celicah nekega organizma, urejenih po velikosti, položaju centromer in drugih pomembnih lastnostih.
Poglej Taksonomija in Kariotip
Kazimir Tarman
Kazimir Tarman, slovenski zoolog in ekolog, * 4. marec 1930, Maribor.
Poglej Taksonomija in Kazimir Tarman
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Taksonomija in Klad
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Taksonomija in Klopi
Kolobarniki
Deževnika Kolobarniki so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev.
Poglej Taksonomija in Kolobarniki
Kraljestvo (biologija)
Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.
Poglej Taksonomija in Kraljestvo (biologija)
Krešiči
Krešiči ali karabidi (znanstveno ime Carabidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo prek 40.000 danes znanih vrst, razširjenih po vsem svetu.
Poglej Taksonomija in Krešiči
Krvobetna čeladica
Krvobetna čeladica (znanstveno ime Mycena haematopus) je vrsta glive iz družine Mycenaceae, pogosta v Evropi in Severni Ameriki, raste pa tudi na Japonskem in v Venezueli.
Poglej Taksonomija in Krvobetna čeladica
Kumkvat
Kumkvat (znanstveno ime Citrus japonica) je en od križancev majhnih agrumov iz družine Rutaceae, katerega taksonomija in klasifikacija je predmet strokovne presoje med botaniki.
Poglej Taksonomija in Kumkvat
Kvasovka
Kvasovke so evkariontski enocelični organizmi iz kraljestva gliv.
Poglej Taksonomija in Kvasovka
Lovorovke
Lovorovke (znanstveno ime Lauraceae) so družina kritosemenk, v katero spadajo številne v gospodinjstvu uporabne rastline, kot so rod Cinnamomum (za pridobivanje cimeta), vrsta Persea americana (avokadovec, kot avokado v prehrani) in rod Laurus (lovor, kot začimba).
Poglej Taksonomija in Lovorovke
Luka Čeč
Spominska plošča Luki Čeču v Postojni Luka Čeč, slovenski jamar, začetnik slovenske speleologije, * 11. oktober 1785, Postojna, † 31. julij 1836.
Poglej Taksonomija in Luka Čeč
Mali škržatki
Mali škržatki (znanstveno ime Cicadellidae) so velika družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred Auchenorrhyncha (Škržadi in škržatki), z več kot 10.000 danes živečimi opisanimi vrstami.
Poglej Taksonomija in Mali škržatki
Marshall Warren Nirenberg
Marshall Warren Nirenberg, ameriški biokemik in genetik, nobelovec, * 10. april 1927, New York, Združene države Amerike, † 15. januar 2010, New York.
Poglej Taksonomija in Marshall Warren Nirenberg
Matjaž Kuntner
Matjaž Kuntner, slovenski biolog, * 21. oktober 1971, Ljubljana.
Poglej Taksonomija in Matjaž Kuntner
Megalodon
Megalodon (grško: mégas – veliko +: odoús – zob; dobesedno veliki zob) je izumrla vrsta morskih psov, ki je živela v obdobju kenozoika, natančneje od poznega oligocena do zgodnjega pleistocena (tj. od 28-1,5 milijonov let).
Poglej Taksonomija in Megalodon
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Taksonomija in Mehkužci
Metalotionein
Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.
Poglej Taksonomija in Metalotionein
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Taksonomija in Metulji
Mišaki
Mišáki (tudi kóliji) (znanstveno ime Coliiformes) so red majhnih ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Coliidae.
Poglej Taksonomija in Mišaki
Mihael Dimonie
Mihael Dimonie, aromunski botanik, podjetnik in učitelj, * 1870, Ohrid, Vilajet Manastir, Osmansko cesarstvo (zdaj Severna Makedonija), † 8. december 1935, Bukarešta.
Poglej Taksonomija in Mihael Dimonie
Mikologija
Mikologija Mikologija (grško μύκης, mukes - gliva) je veda in znanost, ki se ukvarja z glivami, njihovimi genetskimi in biokemičnimi lastnostmi, njihovo taksonomijo in njihovim gospodarskim pomenom (npr. penicilin v medicini; glive kvasovke pri pridelovanju piva, vina, sira; užitne gobe), kot tudi z nevarnostmi, s katerimi so povezane, npr.
Poglej Taksonomija in Mikologija
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Taksonomija in Mladoletnice
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Taksonomija in Mnogokotnik
Narcis Mršić
Narcis Mršić, hrvaško-slovenski biolog, * 2. avgust 1951, Jesenice, † 16. september 1997, Kranj.
Poglej Taksonomija in Narcis Mršić
Neprave sovke
Neprave sovke (znanstveno ime Erebidae) so družina nočnih metuljev iz naddružine sovk, v katero uvrščamo približno 24.500 danes znanih vrst.
Poglej Taksonomija in Neprave sovke
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Taksonomija in Nevretenčarji
Nogači
Nogači ali morski pajki (znanstveno ime Pycnogonida) so majhen razred v morju živečih pipalkarjev, v katerega uvrščamo en sam red, Pantopoda, vanj pa približno tisoč danes znanih vrst.
Poglej Taksonomija in Nogači
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Poglej Taksonomija in Obustni aparat
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Taksonomija in Pajki
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Taksonomija in Parafilija
Parafilija (psihiatrija)
Parafilija ali (seksualna) perverzija, pa tudi spolna iztirjenost je oznaka za vztrajne in ponavljajoče se spolne interese, nagone, fantazije ali vedenja, ki vključujejo predmete, dejavnosti ali situacije atipične (neznačilne) narave.
Poglej Taksonomija in Parafilija (psihiatrija)
Passeri
Passeri so podred ptičev pevcev, ki jih združuje značilnost, da imajo polno razvit sirinks – organ z glasilkam podobnimi strukturami, s katerimi proizvajajo melodične zvoke oz.
Poglej Taksonomija in Passeri
Peter Petrovič Vtorov
Peter Petrovič Vtorov, ruski biogeograf, ekolog, zoolog, ornitolog in naravovarstvenik, * 1. avgust 1939, Moskva, † 5. januar 1979, Moskva.
Poglej Taksonomija in Peter Petrovič Vtorov
Pipalkarji
Pipalkarji (znanstveno ime Chelicerata) so ena glavnih skupin členonožcev, ki jo največkrat razvrščajo na ravni poddebla in združuje razrede pajkovcev (Arachnida), praskrluparjev (Merostomata) ter nogačev (Pycnogonida).
Poglej Taksonomija in Pipalkarji
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Taksonomija in Plazilci
Plesen
Plesniva breskev Plesni so vse mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (v nasprotju s kroglastimi glivami, ki tvorijo kvas, in makroskopskimi glivami, ki jih poznamo kot gobe).
Poglej Taksonomija in Plesen
Plevel
Modri glavinec kot plevel med žitom Plevel je v agronomiji oznaka za rastlino, ki raste na rastišču, na katerem z vidika človekove rabe tal ni zaželena.
Poglej Taksonomija in Plevel
Ploski črvi
Plòski čŕvi ali plôskavci (znanstveno latinsko ime Plathelminthes) so sploščene živali dvobočno simetrične oblike.
Poglej Taksonomija in Ploski črvi
Podvrsta (biologija)
Podvrsta (v znanstveni literaturi pogosto krajšano kot subsp. ali ssp.) je v biologiji taksonomska stopnja, nižja od vrste, in hkrati ime taksona na tej stopnji.
Poglej Taksonomija in Podvrsta (biologija)
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Taksonomija in Polži
Posnemalci
Posnemalci (znanstveno ime Phasmatodea, iz grške predpone phasma-: prikazen) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, kamor sodijo paličnjaki in živi listi.
Poglej Taksonomija in Posnemalci
Posvetni humanizem
»Srečni človek«, simbol, ki so ga sprejele številne humanistične organizacije. Posvetni humanizem je filozofska usmeritev in svetovni nazor, ki priznava kot najvišjo vrednoto pravico človeka do razvoja svojih pozitivnih kakovosti in iskanja sreče.
Poglej Taksonomija in Posvetni humanizem
Prave muhe
Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.
Poglej Taksonomija in Prave muhe
Prave ose
Prave ose (znanstveno ime Vespidae) so velika družina kožekrilcev, ki združuje nekaj najbolj znanih predstavnikov os, kot sta navadna osa in sršen, skupno pa vanjo uvrščamo preko 5.000 vrst.
Poglej Taksonomija in Prave ose
Pravi rilčkarji
Slika rilčkarja pod elektronskim mikroskopom Pravi rilčkarji (znanstveno ime Curculionidae) so največja družina iz naddružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60.000 vrst po celem svetu.
Poglej Taksonomija in Pravi rilčkarji
Prirodoslovni muzej, London
Prirodoslovni muzej je muzej prirodoslovja, ki se nahaja v muzejski četrti Londona na ulici Exhibition Road.
Poglej Taksonomija in Prirodoslovni muzej, London
Ptič neletalec
Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.
Poglej Taksonomija in Ptič neletalec
Puščavnik (hrošč)
Puščavnik ali eremit (znanstveno ime Osmoderma eremita) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po Srednji Evropi in delih Severne ter Južne Evrope, ki živi skoraj izključno v starih drevesnih duplih, kjer se ličinke prehranjujejo z odmirajočim lesom.
Poglej Taksonomija in Puščavnik (hrošč)
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Taksonomija in Razred (biologija)
Rebrače
Rebrače (znanstveno ime Ctenophora) so deblo morskih živali, ki poseljujejo svetovne oceane.
Poglej Taksonomija in Rebrače
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Taksonomija in Red (biologija)
Remipedia
Remipedia (iz latinske besede remipedes - »veslonožen«) so majhen in nenavaden razred rakov, ki ga sestavlja 24 danes živečih znanih vrst, razširjenih v subtropskem pasu.
Poglej Taksonomija in Remipedia
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Taksonomija in Ribe
Roman Kenk
Roman Kenk, slovenski zoolog, predavatelj in akademik, * 25. november 1898, Ljubljana, † 2. oktober 1988, Washington.
Poglej Taksonomija in Roman Kenk
Sekundarni metabolit
Sekundarni metaboliti ali drugotni presnovki so organske spojine, ki niso neposredno povezane z normalno celično rastjo, razvojem ali razmnoževanjem danega organizma.
Poglej Taksonomija in Sekundarni metabolit
Selman Waksman
Selman Abraham Waksman, ukrajinsko-ameriški biokemik, mikrobiolog in akademik judovskega rodu, nobelovec, * 22. julij 1888 (8. julij po ruskem koledarju), Nova Priluka, Kijevski guvernat, Rusko cesarstvo (zdaj Ukrajina), † 16. avgust 1973, Woods Hole, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Taksonomija in Selman Waksman
Semantična relacija
Semantične relacije.
Poglej Taksonomija in Semantična relacija
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Taksonomija in Seznam bioloških vsebin
Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji
Modri bleščavec (''Calopteryx virgo'') je eden najpogostejših kačjih pastirjev v Sloveniji, reden spremljevalec zaraščenih potokov gričevnatega sveta v toplem delu leta. Položaj Slovenije v Evropi (temnozeleno) botruje visoki vrstni pestrosti. Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji navaja 73 vrst kačjih pastirjev, za katere so bili zbrani nedvomljivi podatki o pojavljanju na ozemlju Slovenije.
Poglej Taksonomija in Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji
Seznam redov žuželk
Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.
Poglej Taksonomija in Seznam redov žuželk
Sinonim (taksonomija)
Sinonim je v biološki taksonomiji formalno znanstveno ime za takson, ki ima dve ali več takih imen.
Poglej Taksonomija in Sinonim (taksonomija)
Sistematika
Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.
Poglej Taksonomija in Sistematika
Skakači
Skakači (znanstveno ime Dipodidae) so družina glodavcev, prepoznavni po močno podaljšanih zadnjih nogah, prilagojenih za skakanje.
Poglej Taksonomija in Skakači
Skakači (pajki)
Skakači (znanstveno ime Salticidae) so družina pajkov, razširjena po vsem svetu, v katero uvrščamo skoraj 6500 vrst iz 667 rodov (po podatkih iz leta 2022).
Poglej Taksonomija in Skakači (pajki)
Skupina za filogenijo kritosemenk
Skupina za filogenijo kritosemenk (v izvirniku Angiosperm Phylogeny Group, okrajšano APG) je neformalna mednarodna skupina sistematskih botanikov, ki skrbijo za izdelavo in posodabljanje taksonomije kritosemenk, pri čemer spoznanja temeljijo na filogenetskih študijah in evolucijskih odnosih med taksoni.
Poglej Taksonomija in Skupina za filogenijo kritosemenk
Sorodstvo svetivcev
Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.
Poglej Taksonomija in Sorodstvo svetivcev
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Taksonomija in Spužve
Sputnik virofag
Sputnik virofag (iz »virus« in grške besede: phagein - žreti) je specifičen virus, ki je funkcionalno podoben bakteriofagom.
Poglej Taksonomija in Sputnik virofag
Stridulacija
drevesne zelenke stridulira z drgnjenjem kril med seboj Stridulácija je proizvajanje zvoka ali vibracij podlage z drgnjenjem dveh trdih, a prožnih delov telesa med seboj.
Poglej Taksonomija in Stridulacija
Suhe južine
Suhe južine ali matije (znanstveno ime Opiliones, nekdaj Phalangida) so red pajkovcev, v katerega uvrščamo okoli 6.500 danes živečih opisanih vrst, ki jih prepoznamo predvsem po zelo dolgih in tankih nogah, čeprav to ni lastnost vseh vrst.
Poglej Taksonomija in Suhe južine
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Taksonomija in Takson
Tapirji
Tapirji (znanstveno ime Tapiridae) so družina primitivnih lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo en sam rod, Tapirus (tapir), vanj pa štiri znane vrste, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki ter Jugovzhodni Aziji.
Poglej Taksonomija in Tapirji
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Taksonomija in Termiti
Timpanalni organ
pikčaste steblikovke Timpanalni organ je slušni organ pri žuželkah.
Poglej Taksonomija in Timpanalni organ
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Taksonomija in Tipalnica
Tone Novak
Tone Novak, slovenski biolog, * 16. maj 1950, Slovenj Gradec.
Poglej Taksonomija in Tone Novak
Tone Wraber
Tone (Anton Martin) Wraber, slovenski botanik, * 4. marec 1938, Ljubljana, † 6. julij 2010.
Poglej Taksonomija in Tone Wraber
Toponomastika
Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).
Poglej Taksonomija in Toponomastika
Valjasti črvi
''Ascaris lumbricoides'', glista Valjasti črvi (znanstveno ime Aschelmintes) so opuščen takson nevretenčarjev, ki so ga nekoč obravnavali na taksonomskem rangu debla in je združeval živali valjaste oblike, brez krvožilja ter dihal, z evproktnimi prebavili in ločenima spoloma.
Poglej Taksonomija in Valjasti črvi
Velekrilci
Velekrilci (znanstveno ime Megaloptera, grško - mega - veliko + pteron - krilo) so majhen red žuželk z okoli 300 opisanimi vrstami, ki so jih po klasični taksonomiji obravnavali kot podred mrežekrilcev, danes pa imajo status samostojnega reda.
Poglej Taksonomija in Velekrilci
Velika lesna osa
Velika ali rumena lesna osa (znanstveno ime Urocerus gigas) je vrsta rastlinske ose iz družine lesnih os, ki poseljuje iglaste in mešane gozdove Evrazije ter Severne Afrike.
Poglej Taksonomija in Velika lesna osa
Vernon Heywood
Vernon Hilton Heywood, britanski biolog, * 24. december 1927, Edinburg, † 18. september 2022.
Poglej Taksonomija in Vernon Heywood
Vinske mušice
Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Taksonomija in Vinske mušice
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Taksonomija in Virusi
Virusna ovojnica
Prikaz virusne ovojnice enega od virusov iz rodu alfavirusov (premer 68 nm) Vírusna ovójnica ali vírusni plášč je pri nekaterih virusih prisotna najbolj zunanja struktura, sestavljena iz lipidov, ki izvirajo iz lipidnega dvosloja gostiteljeve celice.
Poglej Taksonomija in Virusna ovojnica
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Taksonomija in Vrsta (biologija)
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Taksonomija in Vrtnica
William Elford Leach
William Elford Leach, FRS, angleški zoolog, * 2. februar 1791, Plymouth, Anglija, † 26. avgust 1836, Tortona, Italija.
Poglej Taksonomija in William Elford Leach
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Taksonomija in Zalubniki
Zbirka ptic
Zbirke ptic so zbirke znanstvenih vzorcev, sestavljene iz ptic in njihovih delov.
Poglej Taksonomija in Zbirka ptic
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Taksonomija in Zgodovina biologije
Zlata mačka
Zlata mačka ali afriška zlata mačka (znanstveno ime Caracal aurata) je divja mačka in endemična vrsta deževnih gozdov zahodne ter centralne Afrike.
Poglej Taksonomija in Zlata mačka
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Taksonomija in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zootaxa
Zootaxa (ISSN 1175-5326) je znanstvena revija z mednarodnim uredniškim odborom, specializirana za področje zoološke taksonomije.
Poglej Taksonomija in Zootaxa