Kazalo
124 odnosi: Abzu, Adab, Ahemenidsko cesarstvo, Akadščina, Akadsko kraljestvo, Akšak, Amoriti, Antične mezopotamske merske enote, Anu, Asirija, Asurbanipalova knjižnica, Šakkanakku, Šamaš-šum-ukin, Šulgi, Babilonija, Babilonska matematika, Babilonske številke, Bel (mitologija), Borsipa, Ciper, Džemdet nasrsko obdobje, Der, Dingir, Dumuzi, Dumuzid Ribič, Ebla, Egipčanščina, Elamščina, EN (klinopis), En-nun-tarah-ana, Enšakušana, Enbilulu, Enheduana, Enki, Enlil, Enmerkar, Ensi, Enuma Eliš, Ereškigal, Eridu, Esagil-kin-apli, Esagila, GAL (klinopis), Girsu, Gregor Strniša, Gudea, Gudejeva valja, Gutijci, Hadad, Hamazi, ... Razširi indeks (74 več) »
Abzu
Abzu ali apsu (klinopisno 𒍪 𒀊, ZU.AB, sumersko abzu, akadsko apsû)), lahko tudi engur (klinopisno 𒇉, LAGAB×HAL, sumersko engur, akadsko engurr, sestavljeno iz ab.
Poglej Sumerščina in Abzu
Adab
Adab ali Udab (sumersko Adabki, črkovano UD.NUNKI je bil starodavno sumersko mesto med Telohom in Nipurjem. Njegovi ostanki so v sodobni Bismayi v iraškem governoratu Wasit.
Poglej Sumerščina in Adab
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Sumerščina in Ahemenidsko cesarstvo
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Sumerščina in Akadščina
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Sumerščina in Akadsko kraljestvo
Akšak
Akšak (sumersko 𒌔𒆠, akšak) je bilo mesto starodavni Sumeriji na severni meji Akadskega kraljestva, ki se je včasih istovetilo z babilonskim Upijem (grško Opis).
Poglej Sumerščina in Akšak
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Poglej Sumerščina in Amoriti
Antične mezopotamske merske enote
Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.
Poglej Sumerščina in Antične mezopotamske merske enote
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Sumerščina in Anu
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Sumerščina in Asirija
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Poglej Sumerščina in Asurbanipalova knjižnica
Šakkanakku
Idi-ilumovem kipu, ki se glasi: ''"Idi-ilum, šakkanakku Marija"''; v tem napisu je zapisan sumerski naslov 𒄊 ''šagina'' Šakkanakku (akadsko 𒇽𒃻𒃶𒅘𒆪 šakkanakku, sumersko 𒄊𒀴, GIR.NITA ali šagina) je bil uradni naslov vojaškega guvernerja.
Poglej Sumerščina in Šakkanakku
Šamaš-šum-ukin
Britanskem muzeju Potrditev Šamaš-šum-ukinove donacije; tablica je zdaj v Britanskem muzeju Šamash-šum-ukin (asirsko mdGIŠ.NU₁₁-MU-GI.NA, Šamaš-šuma-ukin, poslovenjeno Šamaš je namestil (svojega) naslednika) je bil asirski kralj Babilonije, ki je vladal od leta 667 do 648 pr.
Poglej Sumerščina in Šamaš-šum-ukin
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Poglej Sumerščina in Šulgi
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Sumerščina in Babilonija
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Sumerščina in Babilonska matematika
Babilonske številke
Babilonske številke Babilonske številke so sistem klinopisnih znakov, ki so se uporabljali za zapisovanje števil.
Poglej Sumerščina in Babilonske številke
Bel (mitologija)
Palmire; desno od njega so bogovi Baalšamin, Jarhibol in Aglibol Bêl (iz akadskega Belu, slovensko gospod, gospodar) je naslov in ne osebno ime.
Poglej Sumerščina in Bel (mitologija)
Borsipa
Borsipa (sumersko BAD.SI.(A).AB.BAKI, akadsko Barsip in Til-Barsip, arabsko بورسيبا) ali Birs Nimrud je arheološko najdišče v iraški provinci Babilon.
Poglej Sumerščina in Borsipa
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Sumerščina in Ciper
Džemdet nasrsko obdobje
Džemdet nasrsko obdobje je arheološka kultura v južni Mezopotamiji, sedanjem Iraku, ki se na splošno datira v obdobje 3100-2900 pr.
Poglej Sumerščina in Džemdet nasrsko obdobje
Der
Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št. Der (sumersko ALUDi-e-ir, ALUDi-e-ir 𒌷𒂦𒀭𒆠 uruBAD3.ANki) je bil sumerska mestna država na mestu sedanjega Tell Aqarja pri al-Badri v iraškem guvernoratu Wasit.
Poglej Sumerščina in Der
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Poglej Sumerščina in Dingir
Dumuzi
Dumuzi, kasneje znan kot Tammuz, je bil mezopotamski bog, povezan s pastirji in prvi mož boginje Inane, kasneje znane kot Ištar.
Poglej Sumerščina in Dumuzi
Dumuzid Ribič
Dumuzid Ribič (iz sumerskega dumu - otrok, sin + zi(d) - zvest, pravi(čen)), po poreklu iz Kuare v Sumeriji, je bil tretji kralj Prve uruške dinastije.
Poglej Sumerščina in Dumuzid Ribič
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Sumerščina in Ebla
Egipčanščina
Egipčanski jezik je najstarejši znani jezik Starega Egipta in veja afroazijske družine jezikov.
Poglej Sumerščina in Egipčanščina
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Poglej Sumerščina in Elamščina
EN (klinopis)
EN (Borger 2003 nr. 164; U+12097 𒂗, glej tudi Ensi) je sumerski klinopisni znak, ki označuje gospoda/vladarja ali svečenika.
Poglej Sumerščina in EN (klinopis)
En-nun-tarah-ana
En-nun-tarah-ana (sumersko en-nun-taraḫ-an-na) je bil deveti vladar Prve uruške dinastije, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal osem let okoli 26.
Poglej Sumerščina in En-nun-tarah-ana
Enšakušana
Enšakušana (sumersko 𒂗𒊮𒊨𒀭𒈾, en-sha3-kush2-an-na) ali Enšagsagana, En-šag-kuš-ana, Enukduana in En-Šakanša-Ana je bil kralj Uruka, ki je vladal sredi 3.
Poglej Sumerščina in Enšakušana
Enbilulu
Enbilulu (sumersko 𒀭𒂗𒁉𒇻𒇻 dEN-bi.lu.lu) je bil bog rek in kanalov v mezopotamski mitologiji.
Poglej Sumerščina in Enbilulu
Enheduana
website.
Poglej Sumerščina in Enheduana
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Poglej Sumerščina in Enki
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Sumerščina in Enlil
Enmerkar
Enmerkar (sumersko 𒂗𒈨𒅕𒃸 EN.me.er.kar2) je bil legandarni kralj in ustanovitelj sumerskega mesta Uruk.
Poglej Sumerščina in Enmerkar
Ensi
Ensi ali patesi (sumersko klinopisno EN.SI ali PA.TE.SI, (100x24px100x28px100x24px), ki morda pomeni gospodar orne zemlje, posojen v akadščino kot iššakkum) je sumerski naslov, s katerim so naslavljali vladarja ali princa mestne države.
Poglej Sumerščina in Ensi
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Poglej Sumerščina in Enuma Eliš
Ereškigal
Ereškigal (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒆠𒃲 DEREŠ.KI.GAL, "Kraljica velike Zemlje"), tudi Irkala, je bila v sumerski mitologiji boginja Kura – dežele mrtvih ali podzemnega sveta.
Poglej Sumerščina in Ereškigal
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Poglej Sumerščina in Eridu
Esagil-kin-apli
Esagil-kin-apli iz Borsipe je bil ummânū ali glavni učenjak babilonskega kralja Adad-apla-idine (vladal 1067-1046 pr. n. št., srednja kronologija).
Poglej Sumerščina in Esagil-kin-apli
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Poglej Sumerščina in Esagila
GAL (klinopis)
Ma je dodana kratka vodoravna poteza GAL (Borger 2003 nr. 553; U+120F2 𒃲) je sumerski klinopisni znak za "velik".
Poglej Sumerščina in GAL (klinopis)
Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
Poglej Sumerščina in Girsu
Gregor Strniša
Gregor Strniša, slovenski pesnik, dramatik in tekstopisec, * 18. november 1930, Ljubljana, † 23. januar 1987, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Sumerščina in Gregor Strniša
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Sumerščina in Gudea
Gudejeva valja
Gudejeva valja sta valja iz terakote, datirana v obdobje okoli leta 2125 pr.
Poglej Sumerščina in Gudejeva valja
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Sumerščina in Gutijci
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Sumerščina in Hadad
Hamazi
Hamazi ali Kamazi (sumersko Ḫa-ma-ziki) je bilo antično kraljestvo ali mestna država, ki je dosegla svoj višek okoli leta 2500-2400 pr.
Poglej Sumerščina in Hamazi
Hendursaga
Gudee z napisom: ''"Za Hendursago, svojega gospoda, (je) Gudea, vladar Lagaša, zgradil to hišo"''.D. O. Edzard. ''The Royal inscriptions of Mesopotamia, Early periods'', vol. 3/1, Gudea and His Dynasty. Toronto, 1997, str. 117-118. Vorderasiatisches Museum, Berlin Hendursaga (sumersko 𒀭𒉺𒊕, Dḫendur-saŋ) je bil bog pravice v sumerski, babilonski in akadski mitologiji.
Poglej Sumerščina in Hendursaga
Išbi-Era
Išbi-Era (akadsko 𒀭𒅖𒁉𒀴𒊏 Išbi-erra, na sodobnih napisih klinopisno diš-bi-ir₃-ra) je bil ustanovitelj sumerske Isinske dinastije, ki je vladal okoli 1953 pr.
Poglej Sumerščina in Išbi-Era
Iški-Mari
Iški-Mari ali Išgi-mari (𒅖𒄄𒈠𒌷 iš11-gi4-ma-rí), je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli 2350-2330 pr.
Poglej Sumerščina in Iški-Mari
Ištub-Ilum
Ištub-Ilum ali Ištub-El (sumersko 𒅖𒁾𒀭, šh-dub-ilum) je bil po padcu Akadskega cesarstva od okoli 2147 do 2136 pr.
Poglej Sumerščina in Ištub-Ilum
Igigi
Igigi so bili bogovi nebes v mezopotamskih mitologijah.
Poglej Sumerščina in Igigi
Iku-Šamagan
Iku-Šamagan (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶, i-ku-Dša-ma-gan)Lambert, Maurice (1970).
Poglej Sumerščina in Iku-Šamagan
Ikun-Šamaš
Ikun-Šamaš ali Iku-Šamaš (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒌓)Spycket 1981, str.
Poglej Sumerščina in Ikun-Šamaš
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Sumerščina in Irak
Irkalla
Odtis sumerskega valjastega pečatnika, na katerem demoni galluji v podzemnem svetu mučijo boga Dumuzija Starodavni mezopotamski podzemni svet se je v sumerskem jeziku najpogosteje imenoval Kur, Irkalla, Kukku, Arali ali Kigal in v akadskem jeziku Erṣetu.
Poglej Sumerščina in Irkalla
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Sumerščina in Isin
Karum
Osrednja Anatolija v obdobju karumov Karum (akadsko kārum, nabrežje, pristan, trgovska četrt, mn. kārū, iz sumerskega kar, utrdba (pristanišča), valobran je bil staroveška asirska trgovska postaja v Anatoliji, Turčija. Karumi so obstajali od okoli 25. stoletja pr. n. št. do 18.
Poglej Sumerščina in Karum
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Sumerščina in Kasiti
Kiš
Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.
Poglej Sumerščina in Kiš
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Sumerščina in Klinopis
Kurigalzu I.
Kurigalzu I. (klinopisno ku-ri-gal-zu)J.A. Brinkman (1976): Materials for the Study of Kassite History (PDF), Oriental Institute of the University of Chicago, str.
Poglej Sumerščina in Kurigalzu I.
Kuta, Mezopotamija
Kuta (sumersko Gudua, zdaj Tell Ibrahim) je arheološko najdišče v iraškem guvernatu Babil.
Poglej Sumerščina in Kuta, Mezopotamija
La-bašum
La-bašum (sumersko la-ba-/a’?-šum?\) je bil osmi vladar Prve uruške dinastije, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal devet let okoli 26.
Poglej Sumerščina in La-bašum
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Sumerščina in Lagaš
Larak
Larak (sumersko LA-RA-AKKI) je bil pomembno antično sumersko mesto.
Poglej Sumerščina in Larak
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Sumerščina in Larsa
Lipit-Ištar
Lipit-Ištar ali Lipit-Eštar je bil peti vladar prve isinske dinastije, ki je vladal približno od 1870 pr.
Poglej Sumerščina in Lipit-Ištar
Lugal
Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.
Poglej Sumerščina in Lugal
Lugal-Ane-Mundu
Lugal-Ane-Mundu ali Lugalanemundu (sumersko kralj ustvaril nebo) je bil najpomembnejši kralj sumerske mestne države Adab in v ''Seznamu sumerskih kraljev'' edini predstavnik Adabske dinastije, ki je vladal v 26.
Poglej Sumerščina in Lugal-Ane-Mundu
Lugal-kisal-si
Lugal-kisal-si ali Lugal-tar-si (sumersko 𒈗𒆦𒋛, lugal-kisal-si ali 𒈗𒋻𒋛, lugal-tar-si, lugal-sila-si) je bil kralj Uruka in Ura, ki je živel proti koncu 25.
Poglej Sumerščina in Lugal-kisal-si
Lugal-kitun
Lugal-kitun (sumersko 𒈗𒆠𒂅, lugal-ki-tun₃) je bil dvanajsti in zadnji lugal Prve uruške dinastije, ki je vladala v Mezopotamiji, * ni znano, † 2510 pr.
Poglej Sumerščina in Lugal-kitun
Lugalzagezi
Lugalzagezi Umski (sumersko LUGAL.ZAG.GE.SI 𒈗𒍠𒄀𒋛) je bil kralj Sumerije, ki je vladal od okoli 2358 do 2334 pr.
Poglej Sumerščina in Lugalzagezi
Lulubi
Lulubi (akadsko 𒇻𒇻𒉈, Lu-lu-bi ali akadsko 𒇻𒇻𒉈𒆠, Lu-lu-biki, "Država Lulubov") je bila skupina prediranskih plemen v 3.
Poglej Sumerščina in Lulubi
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Sumerščina in Mari
Meš-he
Meš-he (sumersko Meš-he) je bil deseti lugal (kralj) Prve uruške dinastije, ki je vladal sredi 26.
Poglej Sumerščina in Meš-he
Meš-ki-ang-gašer
Meš-ki-ang-gašer (sumersko 𒈩𒆠𒉘𒂵𒊺𒅕, Meš-3-ki-aŋ₂-ga-še-er, Meš-ki-aĝ-gašer, Mes-Kiag-Gašer in več drugih transkripcij) je bil sumerski vladar in ustanovitelj Prve uruške dinastije in oče svojega naslednika Enmerkarja.
Poglej Sumerščina in Meš-ki-ang-gašer
Mesanepada
Mesanepada (sumersko 𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕, mes-an-ne2-pad3-da), Meš-Ane-pada ali Mes-Anne-pada, poslovenjeno "mladenič, ki ga je izbral An") je bil prvi kralj Prve urske dinastije in prvi na Seznamu sumerskih kraljev, ki je vladal v 26. stoletju pr. n. št. Vladal naj bi 80 let in vrgel s prestola Lugal-kituna Uruškega: "Potem je bil poražen Unug (Uruk) in kraljestvo je pripadlo Urimu (Uru)".Finegan (2015).
Poglej Sumerščina in Mesanepada
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Sumerščina in Mezopotamija
Mušhuššu
Mušhuššu (𒈲𒄭𒄊), v preteklosti tudi sirrušu in sirruš, je bil mitološki hibrid, luskav zmaj z zadnjimi nogami podobnimi orlovim krempljem, mačjimi prednjimi nogami, dolgim vratom in repom, rogato glavo, kačjim jezikom in grebenom.
Poglej Sumerščina in Mušhuššu
Nammu
Nammu ali Namma (sumersko 𒀭𒇉 dNAMMA.
Poglej Sumerščina in Nammu
Nanše
Nanše (sumersko 𒀭𒀏 dNANŠE) je bila sumerska boginja, hčerka boga Enkija (bog modrosti, magije in vode) in Ninhursage (boginja zemlje in boginja mati).
Poglej Sumerščina in Nanše
Nebukadnezar I.
Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.
Poglej Sumerščina in Nebukadnezar I.
Nergal
Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).
Poglej Sumerščina in Nergal
NIN (klinopis)
Klinopisni znak NIN ("gospa"), sestavljen iz znakov MUNUS in TÚG NIN (iz akadske izgovarjave znaka EREŠ) je sumerska beseda, ki se je uporabljala za označevanje kraljice ali svečenice in se pogosto prevaja kot "gospa".
Poglej Sumerščina in NIN (klinopis)
Ningišzida
Ningišzida (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄑𒍣𒁕, dnin-g̃iš-zid-da) je bil mezopotamski bog rasti in podzemskega sveta.
Poglej Sumerščina in Ningišzida
Ninhursaga
Upodobitev Ninhursage (desno) Ninhursaga (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕, nin-ḫur-saŋ, DNIN-ḪUR.SAG, včasih prečrkovano kot Ninkharsag, znana tudi kot Damgalnuna ali Ninmah, je bila starodavna sumerska boginja mati, boginja gora in ena od sedmih velikih sumerskih božanstev. V svojem bistvu je boginja plodnosti.
Poglej Sumerščina in Ninhursaga
Ninsar
Ninsar (iz sumerskega Nin – gospa in Sar.
Poglej Sumerščina in Ninsar
Ninurta
Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.
Poglej Sumerščina in Ninurta
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Sumerščina in Nipur
Nisaba
Nisaba (sumersko 𒀭𒉀 DNAGA, kasneje𒀭𒊺𒉀 DŠE.NAGA),.
Poglej Sumerščina in Nisaba
Prva urska dinastija
Prva urska dinastija je bila dinastija vladarjev Ura, Sumerija, ki je vladala v 26.
Poglej Sumerščina in Prva urska dinastija
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Sumerščina in Sargon Akadski
Seznam izumrlih jezikov
Seznam izumrlih jezikov.
Poglej Sumerščina in Seznam izumrlih jezikov
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Sumerščina in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Sumerščina in Seznam jezikov
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Poglej Sumerščina in Seznam sumerskih kraljev
Sin (mitologija)
Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.
Poglej Sumerščina in Sin (mitologija)
Sin-Idinam
Kamnita tablica s Sin-Idinamovim napisom; Walters Art Museum, Baltimore, ZDA Sin-Idinam je bil deveti kralj Larse, ki je vladal od 1849 do 1843 pr.
Poglej Sumerščina in Sin-Idinam
Sipar
Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.
Poglej Sumerščina in Sipar
Sirara
Sirara (sumersko 𒌓𒈣𒀏𒆠𒋳 SIRARA6) je bil na začetku Tretje urske dinastijea tempeljski kompleks v Lagašu.
Poglej Sumerščina in Sirara
Sisig
Sisig (sumersko si-si\-, akadsko Zaqīqu, slovensko duh ali prikazen) je bil sumerski bog sanj in sin boga sonca Utuja.
Poglej Sumerščina in Sisig
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Sumerščina in Stari Egipt
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Sumerščina in Staro asirsko cesarstvo
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Sumerščina in Sumerija
Tablica iz Kiša
Apnenčasta tablica iz Kiša, Sumerija, iz obdobja okoli 3500 pr. n. št., bi lahko bila najstarejši znani zapis, Ashmolov muzej, Oxford, Anglija Tablica iz Kiša je tablica iz apnenca, najdena v Tell al-Uhajmirju, Guvernat Babil, Irak.
Poglej Sumerščina in Tablica iz Kiša
Tablica usod
Tablica usod, pogosto napačno Tablica usode (sumersko 𒁾𒉆𒋻𒊏 dub namtarra akadsko ṭup šīmātu, ṭuppi šīmāti) v mezopotamski mitologiji je bila tablica iz gline z besedilom v klinopisu in potrjena z valjastimi pečati, ki je veljala za trajen pravni dokument boga Enlila, vladarja vesolja in zato najvišje avtoritete.
Poglej Sumerščina in Tablica usod
Tablice iz Eble
terakote Damaščanska vrata Tablice iz Eble so zbirka 1.800 nepoškodovanih glinastih tablic, 4.700 fragmentov in več tisoč majhnih žetonov, ki so jih izkopali v arhivih dvorne palače v starodavni Ebli, Sirija.
Poglej Sumerščina in Tablice iz Eble
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Sumerščina in Tretja urska dinastija
Udul-kalama
Udul-kalama (sumersko u-dul3-kalam-ma) je bil sedmi sumerski vladar Prve uruške dinastije, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal okoli 26.
Poglej Sumerščina in Udul-kalama
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Sumerščina in Ugarit
Ugaritska besedila
Baalov krog, najbolj znano Ugaritsko besedilo,Aaron Demsky (1977). ''"A Proto-Canaanite Abecedary dating from the period of the Judges and its implications for the history of the Alphabet"''. Tel Aviv. 4:47ff. razstavljeno v Louvreu Ugaritska besedila so korpus starodavnih klinopisnih besedil, odkritih leta 1928 v Ugaritu (Ras Shamra) in Ras ibn Haniju, Sirija.
Poglej Sumerščina in Ugaritska besedila
Ur-Baba
Ur-Baba ali Ur-Bau (sumersko ali, služabnik boginje Bau) je bil v letih 2093-2080 pr.
Poglej Sumerščina in Ur-Baba
Ur-gar
Ur-gar ali Ur-nig (sumersko 𒌨𒃻) je bil zadnji ensi Lagaša, ki je vladal okoli leta 2100 pr.
Poglej Sumerščina in Ur-gar
Ur-Nammu
Ur-Nammu je zgradil Veliki zigurat v Uru Dinanna.... "Za Inano-" 𒎏𒂍𒀭𒈾 Nin-e-an-na.... "Ninana,"𒎏𒀀𒉌 NIN-a-ni.... "njegova gospa"𒌨𒀭𒇉 UR-NAMMU.... "Ur-Nammu"𒍑𒆗𒂵 NITAH KALAG ga.... "mogočni mož"𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠 LUGAL URIM KI ma....
Poglej Sumerščina in Ur-Nammu
Ur-Nanše
Ur-Nanše (sumersko 𒌨𒀭𒀏, UR-NANŠE), tudi Ur-Nina, je bil prvi kralj Prve lagaške dinastije, ki je vladal v sumerskem zgodnjem dinastičnem obdobju III okoli leta 2500 pr.
Poglej Sumerščina in Ur-Nanše
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Sumerščina in Uruk
Utu-hengal
Utu-hengal (sumersko 𒀭𒌓𒃶𒅅, Dutu-ḫe₂-ŋal₂) ali Utu-Hegal je bil eden prvih domorodnih sumerskih kraljev, ki je vladal po več stoletjih akadske in gutske vladavine.
Poglej Sumerščina in Utu-hengal
Vinčanska kultura
Področje nekdanje vinčanske kulture Figurina iz Vinče Vinčanska kultura, znana tudi kot turdaška kultura ali turdaško-vinčanska kultura, je neolitska arheološka kultura v srednji in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr.
Poglej Sumerščina in Vinčanska kultura
Weld-Blundellova prizma
Weld-Blundellova prizma Weld-Blundellova prizma je glinena šriristrana pokončna prizma s klinopisnim besedilom, ki se nahaja v Ašmolovem muzeju v Londonu (kataloška številka AN1923.444.) Prizmo je med odpravo leta 1922 v današnjem Iraku našel britanski arheolog Herbert Weld Blundell.
Poglej Sumerščina in Weld-Blundellova prizma
Zababa
Zababa (sumersko 𒀭𒍝𒂷𒂷 dza-ba4-ba4), včasih tudi Zamama, je bil bog vojne in zaščitnik mesta Kiš v starodavni Mezopotamiji.
Poglej Sumerščina in Zababa
Prav tako znan kot Sumersko.