Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer

Index Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer

Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 27 odnosi: Apsida, Esslingen am Neckar, Goslar, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Konrad II. Nemški, Konstanški Münster, Mestna cerkev svetega Dionizija, Obok, Opatija Maria Laach, Oto Bamberški, Otonska umetnost, Pritlikava galerija, Rebrasti obok, Romanska arhitektura, Salijci, Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Sobor (cerkev), Speyer, Stolnica svetega Martina, Mainz, Stolnica svetega Petra, Worms, Stolnica svetega Vida, Praga, Streha, Worms, 1061.

Apsida

Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Apsida

Esslingen am Neckar

Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Esslingen am Neckar

Goslar

Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Goslar

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Henrik III. Nemški

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Henrik IV. Nemški

Henrik V. Nemški

Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Henrik V. Nemški

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Konrad II. Nemški

Konstanški Münster

Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Konstanški Münster

Mestna cerkev svetega Dionizija

Protestantska mestna cerkev svetega Dionizija v Esslingenu je gotska cerkev, ki stoji na južni strani Marktplatza in skupaj s katoliško cerkvijo svetega Pavla in Marijino cerkvijo (Frauenkirche) sestavlja kompleks, ki daje podobo mestu.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Mestna cerkev svetega Dionizija

Obok

Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Obok

Opatija Maria Laach

Pregleden zemljevid območja Pogled na samostan iz zraka, 2011 Opatija Maria Laach (nemško Abtei Maria Laach, latinsko Abbatia Maria Lacensis ali Abbatia Maria ad Lacum) je benediktinska opatija na jugozahodni obali jezera Laach v bližini Andernacha v regiji Eifel dežele Porenje - Pfalška v Nemčiji.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Opatija Maria Laach

Oto Bamberški

Oton Bamberški (1060 ali 1061 - 30. junij 1139) je bil nemški misijonar in papeški legat, ki je velik del srednjeveške Pomeranije spreobrnil v krščanstvo.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Oto Bamberški

Otonska umetnost

Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Otonska umetnost

Pritlikava galerija

Pritlikava galerija je arhitekturni okras v romanski arhitekturi.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Pritlikava galerija

Rebrasti obok

Rebrasti obok je arhitekturna značilnost za prekrivanje širokega prostora, kot je cerkvena ladja, sestavljena iz ogrodja križanih ali diagonalno obokanih reber.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Rebrasti obok

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Romanska arhitektura

Salijci

Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Salijci

Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Sobor (cerkev)

Cerkev Vasilija Blaženega, Moskva Sobor je običajno glavni tempelj mesta ali samostana, v katerem bogoslužje vodi škof (nadškof, metropolit, patriarh).

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Sobor (cerkev)

Speyer

Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Speyer

Stolnica svetega Martina, Mainz

Stolnica v Mainzu ali Stolnica svetega Martina (nem.: Mainzer Dom, Martinsdom ali - uradno - Der Hohe Dom zu Mainz), se nahaja v bližini zgodovinskega centra in peš cone ob mestnem trgu v mestu Mainz, Nemčija.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Stolnica svetega Martina, Mainz

Stolnica svetega Petra, Worms

Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Stolnica svetega Petra, Worms

Stolnica svetega Vida, Praga

Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Stolnica svetega Vida, Praga

Streha

Strehe starega Pirana Streha je zgornja obloga stavbe, vključno z vsemi materiali in konstrukcijami, potrebnimi za njeno podporo na stenah stavbe ali na podstavkih, ki zagotavljajo zaščito pred dežjem, snegom, sončno svetlobo, ekstremnimi temperaturami in vetrom.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Streha

Worms

Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Worms

1061

1061 (MLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in 1061

Prav tako znan kot Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Bazilika Speyer, Stolnica Speyer, Stolnica v Speyerju.