Kazalo
28 odnosi: Žlica, Beloruščina, Cerkvenoslovanščina, Dimitrij Sergejevič Lihačov, Gališko-volinska kneževina, Herson (kolonija), Kavkaška regija, Kiški pogost, Kijevska Rusija, Kolo (prevozno sredstvo), Lavrentijev letopis, Noč, Oleg Novgorodski, Pisma na brezovem lubju, Rajko Nahtigal, Ruščina, Ruska književnost, Ruska narečja, Ruski pravopis, Seznam jezikoslovnih vsebin, Slovanska pisava, Slovanski koledar, Stara cerkvena slovanščina, Ukrajinščina, Varjagi, Vzhodnoslovanski jeziki, Zadonščina, Zgodovina minulih let.
Žlica
Žlíca je priprava in pripomoček za zajemanje zlasti tekočih jedi – jedilna žlica.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Žlica
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Beloruščina
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Cerkvenoslovanščina
Dimitrij Sergejevič Lihačov
Dimitrij Sergejevič Lihačov, sovjetski (ruski) jezikoslovec, filolog, pisatelj in akademik, * 28. november 1906, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 30. september 1999, Sankt Peterburg.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Dimitrij Sergejevič Lihačov
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Gališko-volinska kneževina
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Herson (kolonija)
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Kavkaška regija
Kiški pogost
Kiški pogost (ali tudi Ки́жи/Кижи́) je zgodovinsko mesto iz 17.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Kiški pogost
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Kijevska Rusija
Kolo (prevozno sredstvo)
2007. Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu. Rog Kolo (tudi dvókoló ali bicíkel) je prevozno sredstvo brez lastnega pogona.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Kolo (prevozno sredstvo)
Lavrentijev letopis
Lavrentijev letopis ali Lavrentijev kodeks (rusko Лаврентьевский список, Лаврентьевская летопись, slovensko Lavrentijev seznam, Lavrentijeva kronika) je zbirka letopisov, vkjučno z najstarejšo ohranjeno različico ''Primarne kronike'' in njenih nadaljevanj, ki se večinoma nanašajo na dogodke v severni Rusiji (Vladimiro-Suzdalska kneževina).
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Lavrentijev letopis
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Noč
Oleg Novgorodski
Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Oleg Novgorodski
Pisma na brezovem lubju
''Pismo št. 109, fotografija'' Zapisi na kosih brezovega lubja, t. i. pisma na brezovem lubju (берестяны́е гра́моты), povečini najdena v Novgorodu, so pomemben spomenik starovzhodnoslovanske (staroruske) pismenosti iz obdobja od 11.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Pisma na brezovem lubju
Rajko Nahtigal
Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Rajko Nahtigal
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Ruščina
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Ruska književnost
Ruska narečja
sličica Ruska narečja so pokrajinske različice ruskega jezika, ki se po tradicionalni delitvi ruske dialektologije delijo v dve glavni narečni skupini (severno in južno), med katerima se nahaja območje prehodnih narečij (osrednje rusko narečje).
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Ruska narečja
Ruski pravopis
Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Ruski pravopis
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Seznam jezikoslovnih vsebin
Slovanska pisava
Slovanska pisava je hipotetična pisava, ki naj bi jo uporabljali Slovani pred pokristjanjevanjem in sprejetjem glagolice in cirilice.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Slovanska pisava
Slovanski koledar
Slovanski koledar ali staroslovanski koledar je ime za koledarne predstave starih Slovanov, ki so obstajale v času staroverske kulture in so se ohranile tudi po duhovni prevladi krščanstva in formiranju koledarnih sistemov slovanskih narodov.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Slovanski koledar
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Stara cerkvena slovanščina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Ukrajinščina
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Varjagi
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Vzhodnoslovanski jeziki
Zadonščina
Zadonščina (Задонщина, kar bi se lahko prevedlo kot "dežela onkraj Dona") je ruski literarni spomenik iz poznega 14.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Zadonščina
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Zgodovina minulih let
Prav tako znan kot Staroruščina.