Kazalo
24 odnosi: Ajant, Aleksandar Mihailov Balabanov, Antična književnost, Anton Sovre, Žanr, Biblioteca Marciana, Boetij, Grčija, Grška mitologija, Gregor iz Nise, Heroon, Homer, John Stuart Mill, Kasij Longin, Književnost, Komos, Ladislav Hrovat, Mikenska doba, Rimska Grčija, Rimska književnost, Rimska mitologija, Rimsko cesarstvo, Simpozij, Verzifikacija.
Ajant
Ajantov samomor; Etruščanska redčefiguralni kaliks-krater, ca. 400–350 pr. n. št.. Ajant (starogrško: Αἴας, Αἴαντος Aiantos) je bil starogrški mitološki junak, ki se je boril v Trojanski vojni.
Poglej Starogrška književnost in Ajant
Aleksandar Mihailov Balabanov
Aleksandăr Mihailov Balabanov, bolgarski pisatelj, prevajalec in pedagog, * 18. januar 1877, Štip, Republika Makedonija, † 30. november 1955, Sofija, Bolgarija.
Poglej Starogrška književnost in Aleksandar Mihailov Balabanov
Antična književnost
Antíčna knjižévnost obsega književnosti iz obdobja antike, torej grško in rimsko književnost.
Poglej Starogrška književnost in Antična književnost
Anton Sovre
Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.
Poglej Starogrška književnost in Anton Sovre
Žanr
Žanr (iz francoščine genre - 'vrsta') je katera koli oblika ali vrsta komunikacije v katerem koli načinu (pisni, govorjeni, digitalni, umetniški itd.) z družbeno dogovorjenimi konvencijami, ki so se razvile skozi čas.
Poglej Starogrška književnost in Žanr
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Starogrška književnost in Biblioteca Marciana
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Starogrška književnost in Boetij
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Starogrška književnost in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Starogrška književnost in Grška mitologija
Gregor iz Nise
Sveti Gregor iz Nise, tudi Sveti Gregor Niški; cerkveni oče, škof, retorik, filozof, mistik in svetnik; * med 331 in 340, Kapadokija, današnja osrednja Turčija, † 394, Nisa.
Poglej Starogrška književnost in Gregor iz Nise
Heroon
Severozahodni heroon v Sagalasosu, Turčija Heroon v Agrigentu, Sicilija, napačno imenovan ''Teronova grobnica'' Heroon ali heroum (grško: ἡρῷον), svetišče ali oltar, posvečen antičnemu grškemu ali rimskemu junaku, postavljen kot spomenik in mesto njegovega čaščenja.
Poglej Starogrška književnost in Heroon
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Starogrška književnost in Homer
John Stuart Mill
John Stuart Mill, britanski filozof, ekonomist in politični filozof, * 20. maj, 1806, Pentonville, London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, † 8. maj, 1873, Avignon, Francija.
Poglej Starogrška književnost in John Stuart Mill
Kasij Longin
Kasij Longin, grški retorik, filozof in kritik, * 213, † 273, Palmira.
Poglej Starogrška književnost in Kasij Longin
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Starogrška književnost in Književnost
Komos
Komos, orgije na atiškem kiliksu v črnofiguralnem slogu z napisom ''Čaša komastov'', 575 pr. n. št., Louvre (inv. št. E 742) Komos: komasti in hetere v posebnih pozah, ki izvajajo akrobacije, na antični črnofiguralni amfori, najdeni v Vulciju v Etruriji; okoli 560 pr.
Poglej Starogrška književnost in Komos
Ladislav Hrovat
Ladislav Hrovat s pravim imenom Jožef Hrovat, slovenski redovnik, jezikoslovec in prevajalec, * 10. marec 1825, Zgornji Tuhinj, † 14. april 1902, Novo mesto.
Poglej Starogrška književnost in Ladislav Hrovat
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Starogrška književnost in Mikenska doba
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Starogrška književnost in Rimska Grčija
Rimska književnost
Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.
Poglej Starogrška književnost in Rimska književnost
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Starogrška književnost in Rimska mitologija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Starogrška književnost in Rimsko cesarstvo
Simpozij
Ženska igra na avlos in zabava moške na simpoziju; rdeča figura na atiškem kraterju, ''okoli'' 420 pr. n. št. Simpozij (symposion, iz sympinein – piti skupaj) je bil v antični Grčiji pivska zabava.
Poglej Starogrška književnost in Simpozij
Verzifikacija
Verzifikacija je postopek izdelovanja verzov in rezultat takega početja ter v tem pomenu sinonim za pesmi in pesništvo, tudi poezijo.
Poglej Starogrška književnost in Verzifikacija
Prav tako znan kot Grška književnost.