Kazalo
124 odnosi: Abeceda, Aleksander Isačenko, Anton Breznik (1881–1944), Anton Foerster, Anton Janežič, Čakavščina, Baltoslovanski jeziki, Basen, Bazilika Marije Snežne, Rim, Berat, Bitola, Bitolski napis, Bizantinsko cesarstvo, Boštjan Glavinić de Glamoč, Bogomilstvo, Bolgari, Bolgarska abeceda, Borilov sinodik, Boris I. Bolgarski, Borut (karantanski knez), Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid, Cerkvenoslovanščina, Domači pes, Dositej Obradović, Drobeta-Turnu Severin, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dvojina, Egipčanščina, Fran Levstik, Franc Grivec, France Tomšič (jezikoslovec), Glagolica, Grška abeceda, Grška katoliška cerkev, Haloze, Ižica (črka), Imenik bolgarskih kanov, Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju, Ipatska kronika, Italski jeziki, Ivan Vihovski, Ivan Vladislav, Izumrli jezik, Jaželbiški mir, Janez Trdina, Janez Zor, Jernej Francelj, Josef Dobrovský, Južnoslovanski jeziki, Jud ali Žid, ... Razširi indeks (74 več) »
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Abeceda
Aleksander Isačenko
Aleksander Vasiljevič Isačenko, rusko-slovensko-avstrijski jezikoslovec, literarni zgodovinar (verzolog), slavist in slovenist, * 21. december 1910, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 19. marec 1978, Celovec, Avstrija.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Aleksander Isačenko
Anton Breznik (1881–1944)
Anton Breznik, slovenski jezikoslovec, duhovnik in ravnatelj, * 26. junij 1881, Ihan pri Domžalah, † 26. marec 1944, Ljubljana.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Anton Breznik (1881–1944)
Anton Foerster
Anton Foerster (Förster), slovenski skladatelj in dirigent češkega rodu, * 20. december 1837, Osenice pri Jičínu, Češka, † 17. Junij 1926, Novo mesto, Slovenija.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Anton Foerster
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Anton Janežič
Čakavščina
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Čakavščina
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Baltoslovanski jeziki
Basen
Basen je duhovita kratka zgodba, ki z ironijo in izraženim naukom opozarja na napake ljudi.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Basen
Bazilika Marije Snežne, Rim
Bazilika Marije Snežne (italijansko Basilica Papale di Santa Maria Maggiore, latinsko Basilica Sanctae Mariae Maioris) je znana tudi pod imenom Marija Snežnica, Liberijanska bazilika ali Marija pri jaslicah, in je največja Marijina katoliška cerkev v Rimu, Italija.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Bazilika Marije Snežne, Rim
Berat
Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Berat
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Bitola
Bitolski napis
Bitolski napis je srednjeveški bolgarski kamniti napis, napisan v starocerkvenoslovanskem jeziku v cirilici.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Bitolski napis
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Bizantinsko cesarstvo
Boštjan Glavinić de Glamoč
Boštjan Glavinić de Glamoč (tudi Sebastian Glavinić ali Sebastiano Glaunich), rimskokatoliški duhovnik, senjsko-modruški škof, dvorni kaplan ter tolmač * 1630 Potpićan, † 5. maj 1697 Slovenske Konjice.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Boštjan Glavinić de Glamoč
Bogomilstvo
Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Bogomilstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Bolgari
Bolgarska abeceda
Sodobna oblika bolgarske abecede, ki izhaja iz kurzivnih oblik črk Bolgarska abeceda se uporablja za zapis bolgarskega jezika.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Bolgarska abeceda
Borilov sinodik
Borilov sinodik ali Borilova knjiga (bolgarsko Борѝлов синодик, Borilov sinodik), ki se bere prvo nedeljo velikega posta, je uradni dokument bolgarskega patriarhata in eno od redkih ohranjenih knjižnih del, pisanih v srednjebolgarskem jeziku 13.-14.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Borilov sinodik
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Boris I. Bolgarski
Borut (karantanski knez)
Borut ali Borouth (iz staroslovanskega *borъ, 'boj', 'boriti se'), karantanski knez, * neznano, † 750 Je prvi zgodovinsko izpričani knez slovanske kneževine Karantanije.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Borut (karantanski knez)
Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid
Cerkev sv.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Cerkvenoslovanščina
Domači pes
Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Domači pes
Dositej Obradović
Dimitrij »Dositej« Obradović (pronounced;srbski avtor, filozof, jezikoslovec, potovalec, poliglot in prvi srbski minister za izobraževanje, *17.februarja 1739–1742 (leto rojstva ni popolnoma gotovo), † 7. april 1811 V času Srbske revolucije je prepoznan kot vpliven člen srbske narodne in kulturne preroditve.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Dositej Obradović
Drobeta-Turnu Severin
Drobeta-Turnu Severin (latinsko Drobeta, staroslovansko Siverin) je mesto na levem bregu Donave ob izhodu iz Železnih vrat v okraju (județul) Mehedinți, Oltenija, Romunija.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Drobeta-Turnu Severin
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Dvojina
Egipčanščina
Egipčanski jezik je najstarejši znani jezik Starega Egipta in veja afroazijske družine jezikov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Egipčanščina
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Fran Levstik
Franc Grivec
Franc Grivec, (tudi Fran Grivec), slovenski rimskokatoliški duhovnik, teolog, filolog, prevajalec ter ekumenski delavec; * 19. oktober 1878, Veliki Lipovec, † 26. junij 1963, Ljubljana.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Franc Grivec
France Tomšič (jezikoslovec)
France Tomšič, slovenski jezikoslovec in leksikograf, * 20. marec 1905, Trebnje, † 5. maj 1975, Ljubljana.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in France Tomšič (jezikoslovec)
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Glagolica
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Grška abeceda
Grška katoliška cerkev
Grška katoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Grška katoliška cerkev
Haloze
Malega Okiča). Haloze so prometno odročno gričevje v severovzhodni Sloveniji, ob meji s Hrvaško.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Haloze
Ižica (črka)
Ѵ (starocerkvenoslovansko ižica) je starejša cirilska črka, ki je predstavljala ipsilon (Υ, υ) v besedah iz grščine, kot na primer снодъ (sünodǔ, sinoda).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Ižica (črka)
Imenik bolgarskih kanov
Моskovski (sinodalni) prepis Imenik bolgarskih kanov (bolgarsko: Именник на българските ханове) je kratek rokopis, ki vsebuje nekaj imen zgodnjih bolgarskih vladarjev, imena njihovih klanov, leta njihovih prihodov na prestol po cikličnem prabolgarskem koledarju in skupno dolžino njihovega vladanja vključno s časom sovladanja in državljanske vojne.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Imenik bolgarskih kanov
Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju
Inštitut za slavistiko je oddelek, ki deluje v okviru Univerze na Dunaju.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju
Ipatska kronika
Ipatska kronika ali Ipatijevski rokopis (tudi) je zbirka treh letopisov: Primarne kronike, Kijevske kronike in Galicijsko-volinjske kronike.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Ipatska kronika
Italski jeziki
Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Italski jeziki
Ivan Vihovski
Ivan Vihovski (ukrajinsko Іван Виговський, Ivan Vigovskij, poljsko Iwan/Jan Wyhowski) je bil med rusko-poljsko vojno (1654–1667) od leta 1657 do 1659 hetman Zaporoških kozakov, * neznano, Vyhiv, Republika obeh narodov, † 16. marec 1664, Korsun-Ševčenkivski, Kozaški hetmanat.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Ivan Vihovski
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Ivan Vladislav
Izumrli jezik
Izumŕli jêzik je jezik, ki nikomur ni več materni jezik, je pa to bil.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Izumrli jezik
Jaželbiški mir
Jaželbiški mir je mirovni sporazum, ki sta ga po moskovsko-novgorodski vojni 25. februarja 1456 v vasi Jaželbici podpisala veliki moskovski knez Vasilij II. Vasiljevič in vlada Novgorodske rapublike.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Jaželbiški mir
Janez Trdina
Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Janez Trdina
Janez Zor
Janez Zor, slovenski jezikoslovec, * 8. junij 1926, Ljubljana, † 28. november 2014, Ljubljana.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Janez Zor
Jernej Francelj
Jernej Francelj, je slovenski srednješolski profesor ter narodni buditelj in gospodarstvenik, * 19. avgust 1821, Čadramska vas, † 16. junij 1889, Varaždin.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Jernej Francelj
Josef Dobrovský
Josef Dobrovský, češki bogoslovec, jezikoslovec in slavist, utemeljitelj slavistike, * 17. avgust 1753, Gyarmaty, Madžarska, † 6. januar 1829, Brno, Češka.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Josef Dobrovský
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Južnoslovanski jeziki
Jud ali Žid
Izrazi kot Jud, judovski itd.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Jud ali Žid
Juraj Posilović
Josip Juraj Posilović, tudi Juraj Posilović, hrvaški rimskokatoliški duhovnik, škof in nadškof; * 24. april 1834, Ivanićgrad, Avstrijsko cesarstvo (danes: Hrvaška; † 26. april 1914, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška). Posilović je bil 71. (72.) po vrsti zagrebški nadškof (1894–1914).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Juraj Posilović
Karel Štrekelj
Karel Štrekelj, slovenski jezikoslovec, slavist, publicist, etnolog in zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi * 24. februar 1859, Gorjansko pri Komnu na Krasu, † 7. julij 1912, Gradec, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Karel Štrekelj
Katedrala iz pločevink
Katedrala iz pločevink oziroma Pločevinkasta stolnica je prva ukrajinska samostojna pravoslavna cerkev v Severni Ameriki.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Katedrala iz pločevink
Kijevski misal
Kijevski misal v Kijevskem zgodovinski muzej Kijevski misal je staroslovanski rokopis, napisan v glagolici.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Kijevski misal
Kliment Ohridski
Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Kliment Ohridski
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Knez
Kolo (prevozno sredstvo)
2007. Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu. Rog Kolo (tudi dvókoló ali bicíkel) je prevozno sredstvo brez lastnega pogona.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Kolo (prevozno sredstvo)
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Madžarska
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Makedonija (regija)
Marc Leland Greenberg
Marc Leland Greenberg, ameriški jezikoslovec, univerzitetni profesor dialektolog in urednik, * 9. november 1961, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Marc Leland Greenberg
Marko Jesenšek
Marko Jesenšek slovenski jezikoslovec, univerzitetni profesor, * 14.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Marko Jesenšek
Müritz
Müritz je jezero na reki Elde v zvezni deželi Mecklenburg - Predpomorjanska na severovzhodu Nemčije.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Müritz
Medslovanščina
Medslovanščina (ali interslovanščina, medslovansko medžuslovjansky/меджусловјанскы) je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Medslovanščina
Miren
Miren je urbanizirano naselje tik ob državni meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Miren
Miroslavov evangelij
Miroslavov evangelij (srbsko: Мирослављево Јеванђеље / Miroslavljevo Jevanđelje) je bogato okrašen iluminirani rokopis evangelija na pergamentu.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Miroslavov evangelij
Mjolnir
kladiva, verjetno najdenega v Kabbarpu pri Staffanstorpu v pokrajini Skåne, Švedska, ki je nekoč pripadalo zbirki barona Claesa Kurcka. Arthurja Rackhama, 1907. Mjolnir (iz staronordijščine Mjǫllnir) je v nordijski mitologiji kladivo boga strele in groma Thora, ki se uporablja kot uničujoče orožje in kot božansko orodje za zagotavljanje blagoslovov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Mjolnir
Močvirske podlasice
Norka (''Mustela lutreola'') Močvirske podlasice so temno obarvani, polvodni, mesojedi sesalci iz rodov Neovison in Mustela v družini kun (Mustelidae), ki vključuje tudi druge podlasice, vidre in bele dihurje.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Močvirske podlasice
Najdaljša slovenska beseda
Najdaljša slovenska beseda je, sodeč po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, s 26 črkami dialéktičnomaterialístičen; pridevnik s pomenom: nanašajoč se na dialektični materializem (dialéktičnomaterialístični pogled na življenje).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Najdaljša slovenska beseda
Naključje
Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Naključje
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Naravni park Strandža
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Noč
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Novgorodska republika
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Oblak
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Panslavizem
Papež Benedikt VII.
Papež Benedikt VII. (Papa Benedictus Septimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 10. julij 983 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 974 do smrti 10.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Papež Benedikt VII.
Papež Hadrijan II.
Hadrijan II., papež Rimskokatoliške cerkve; * 792 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. december 872 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Papež Hadrijan II.
Papež Liberij
Liberij je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * okrog 300 n. št. Rim, † 24. september 366 Rim (Rimsko cesarstvo).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Papež Liberij
Planica
Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Planica
Planica, Kranj
Planica je naselje v Mestni občini Kranj pod vrhom Planica (824 m).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Planica, Kranj
Planica, Rače - Fram
Planica je naselje v Občini Rače - Fram.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Planica, Rače - Fram
Plečnikove Žale
Plečnikove Žale so ključni del Centralnega pokopališča Žale v Ljubljani.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Plečnikove Žale
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Plovdiv
Posadnik
Posadnik Šil prosi nadškofa Ivana za blagoslov za gradnjo cerkve; »Povest o posadniku Šilu« Posadnik (rusko посадник, posadnik) je bil župan v nekaterih ruskih mestih in mestnih državah.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Posadnik
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rajko Nahtigal
Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Rajko Nahtigal
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Rastislav Moravski
Rod (mitologija)
Rod je slovanski bog, ki je omenjen v tekstih v stari cerkveni slovanščini uperjenih proti staroverju.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Rod (mitologija)
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Ruska književnost
Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samostan sv.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samostan Zograf
Samostan Zograf ali samostan svetega Jurija Zografa (grško, bolgarsko Зографски манастир, Zografski manastir) je eden od dvajsetih samostanov Vzhodne pravoslavne cerkve na gori Atos v severni Grčiji.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Samostan Zograf
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Seznam jezikov
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Seznam verskih vsebin
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Slavistika
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Slovenščina
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Sloveni
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Slovenija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Solun
Stanislav Škrabec
Stanislav Škrabec (pravo ime Anton Škrabec), slovenski frančiškanski pater, jezikoslovec, urednik verskega lista Cvetje z vertov sv.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Stanislav Škrabec
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Stanko Vraz
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Starovzhodnoslovanščina
Supraseljski kodeks
Supraseljski kodeks Supraseljski kodeks (imenovan tudi Petkov zbornik) je starocerkvenoslovanski cirilski rokopis iz konca 10.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Supraseljski kodeks
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Sveta Ciril in Metod
Sveti Naum
Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Sveti Naum
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Svetopolk I. Moravski
Swadeshev seznam
Swadeshev seznam je predpisan seznam osnovnega besedišča, ki ga je razvil ameriški jezikoslovec Morris Swadesh v 40. in 50. letih 20. stoletja.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Swadeshev seznam
Tipik
Studeniški tipik Tipik (grško tipikón, predpisana oblika, starcerkvenoslovansko Тvпико́нъ, Typikonə ali Оуставъ, Ustavə) je pravoslavni zbornik pravil o načinu in vrstnem redu opravljanja cerkvenih obredov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Tipik
Tomo Zupan
Tomo Zupan, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, pridigar, pesnik, pisatelj, jezikoslovec, * 21. december 1839, Smokuč, † 8. marec 1937, Okroglo.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Tomo Zupan
Toponimi v koprskem primorju
Toponimi v koprskem primorju (kraji) so izredno številni – kar 8538, od tega je 7359 ledinskih in 1179 krajevnih toponimov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Toponimi v koprskem primorju
Torek
Tôrek je dan v tednu med ponedeljkom in sredo.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Torek
Torlaščina
Torlaščina ali Torlaško narečje (bolgarsko Торлашки диалект, ali Преходни говори, srbsko Торлачки говор; Торлачки говор) je južnoslovansko narečje, ki ga govorijo v južnih in vzhodnih delih Srbije, v Bolgariji, Makedoniji in na Kosovu.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Torlaščina
Umetni jezik
Umétni jêzik je načrtovan izdelek posameznika ali skupine ljudi, za razliko od naravnih jezikov, ki nastajajo s postopnim razvojem kot del kulture naroda ali etnične skupnosti.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Umetni jezik
Uroš
Úroš je moško osebno ime.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Uroš
Vanda Babič
Vanda Babič, slovenska jezikoslovka, slavistka in profesorica * 4. avgust 1963, Postojna.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Vanda Babič
Velblod
Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Velblod
Velika Bolgarija
Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Velika Bolgarija
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Velikomoravska
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Vesolje
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Vlaška
Vuk Stefanović Karadžić
Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Vuk Stefanović Karadžić
Zakon sudni ljudem
Zakon sudni ljudem (slovensko Zakon za sojenje ljudem ali Sodno pravo za ljudstvo) je najstarejše ohranjeno slovansko pravno besedilo.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Zakon sudni ljudem
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Zgodovina minulih let
Zgodovina slovenskega besedotvorja
Slovensko besedotvorje se je začelo obravnavati leta 1811, ko je začela izhajati Vodnikova slovnica.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Zgodovina slovenskega besedotvorja
Prav tako znan kot Staro cerkveno slovansko, Starocerkvena slovanščina, Starocerkvenaslovanščina, Stárocerkvénoslovánščina, Staroslovanščina.