Hitreje kot brskalnik!
190 odnosi: Akcija (fizika), Albert Einstein, Aleksander Aleksandrovič Fridman, Aleksej Aleksandrovič Starobinski, Aleksej Zinovjevič Petrov, Allvar Gullstrand, Amal Kumar Rajčaudhuri, Ameriško astronomsko društvo, Andrej Čadež, Andreja Gomboc, Andrzej Mariusz Trautman, Apsidna precesija, Astrodinamika, Astronomija, Avtodinamika, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Bela luknja, Bernhard Riemann, Brans-Dickeova teorija, Bryce Seligman DeWitt, Charles William Misner, Corinne Alison Manogue, Cornelius Lanczos, Diferencialna enačba, Dogodkovno obzorje, Edward Witten, Ehrenfest-Tolmanov pojav, Ehrenfestov paradoks, Einsteinov zapis, Einsteinove enačbe polja, Enrico Fermi, ER = EPR, Ernst Mach, Ernst Pascual Jordan, Erwin Schrödinger, Eter (fizika), Fizika, Foton, Frank Watson Dyson, Fred Hoyle, Frederick Joseph Ernst, Fridmanovi enačbi, Fritz Zwicky, Gaia (vesoljsko plovilo), Geocentrični koordinatni čas, Geodetična precesija, Geometrija, ..., Geon (fizika), Georg Alexander Pick, George Chapline, Gola singularnost, Gravitacijska anomalija (fizika), Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska leča, Gravitacijska singularnost, Gravitacijsko polje, Gravitacijsko valovanje, Gravitino, Grki, Hartland Sweet Snyder, Hattem, Hermann Minkowski, Hermann Weyl, Hiparh, Hitrost gravitacije, Hubblov zakon, Inercialni opazovalni sistem, Informacijski paradoks črnih lukenj, Interferenca, Irwin Ira Shapiro, James Burkett Hartle, Janez Strnad, Jean le Rond d'Alembert, John Archibald Wheeler, John Henry Poynting, Josef Lense, Joseph Weber, Julian Barbour, Kaluza-Kleinova teorija, Kip Stephen Thorne, Klasična mehanika, Koordinatni čas, Kozmološka konstanta, Kurt Gödel, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Lanczosev tenzor, Lastni čas, Lorentzeva transformacija, Machovo načelo, Machovsko načelo, Malcolm John Perry, Maple, Marcel Grossmann, Matematična fizika, Matematika, Mehanika, Merkur, Metrični prostor, Metrika FLRW, Miselni preizkus, Mnogočasovne razsežnosti, Mnogoterost, Načelo, Načelo ekvivalentnosti, Nebesna mehanika, Negativna energija, Nerešeni problemi v fiziki, Newtonovi zakoni gibanja, Norbert Straumann, Opazovalni sistem, Osnovna sila, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Paul Gerber, Peta sila, Pi, Planckova energija, Podaljšanje časa, Poissonova enačba, Posebna teorija relativnosti, Potovanje v času, Povlek prostora, Prapok, Problem obzorja, Prostor, Prostor Minkowskega, Prostor-čas, Rdeči premik, Realnost, Richard Phillips Feynman, Rindler-Møllerjeva transformacija, Robert Harry Kraichnan, Robert Henry Dicke, Robert Julius Trumpler, Robert Wald, Roger Penrose, Russell Alan Hulse, Sally Kristen Ride, Semjon Vladimirovič Djatlov, Sergej Vladilenovič Krasnikov, Seznam astronomskih vsebin, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam paradoksov, Sferna trigonometrija, Sila, Simon Newcomb, Sistem geometriziranih enot, Skalirni faktor (kozmologija), Splošni gravitacijski zakon, Stefan Hollands, Stjepan Mohorovičić, Subrahmanyan Chandrasekhar, Svetovnica, Tahion, Težnost, Temna energija, Tenzor, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Teorija superstrun, Teorija vsega, The Road to Reality, Tlak, Uklon elektronov, Ukrivljenost, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Valovna enačba, Vektor (matematika), Vektor četverec, Vesolje, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vladimir Borisovič Braginski, Vulkan (domnevni planet), Vulkanski asteroid, Weylova enačba, Willem de Sitter, William Kingdon Clifford, William Wallace Campbell, Wolfgang Ernst Pauli, Wolfgang Rindler, 1915, 2. december, 2016, 29. maj. Razširi indeks (140 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Akcija (fizika) · Poglej več »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Albert Einstein · Poglej več »
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Aleksander Aleksandrovič Fridman · Poglej več »
Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Aleksej Aleksandrovič Starobinski, ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Aleksej Aleksandrovič Starobinski · Poglej več »
Aleksej Zinovjevič Petrov
Aleksej Zinovjevič Petrov, ukrajinski fizik in matematik, * 28. oktober (15. oktober, ruski koledar) 1910, vas Koški, Samarska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. maj 1972, Kijev, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Aleksej Zinovjevič Petrov · Poglej več »
Allvar Gullstrand
Allvar Gullstrand, švedski oftalmolog, optik in akademik, nobelovec, * 5. junij 1862, Landskrona, Švedska, † 28. julij 1930, Stockholm.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Allvar Gullstrand · Poglej več »
Amal Kumar Rajčaudhuri
Amal Kumar Rajčaudhuri, indijski fizik in kozmolog, * 14. september 1923, Barisal, Vzhodna Bengalija, Indijske province (sedaj Bangladeš), † 18. junij 2005.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Amal Kumar Rajčaudhuri · Poglej več »
Ameriško astronomsko društvo
Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Ameriško astronomsko društvo · Poglej več »
Andrej Čadež
Andrej Čadež, slovenski fizik in astrofizik, * 12. september 1942, Ljubljana.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Andrej Čadež · Poglej več »
Andreja Gomboc
Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Andreja Gomboc · Poglej več »
Andrzej Mariusz Trautman
Andrzej Mariusz Trautman, poljski matematik, fizik in kozmolog, * 4. januar 1933, Varšava, Poljska.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Andrzej Mariusz Trautman · Poglej več »
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Apsidna precesija · Poglej več »
Astrodinamika
Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Astrodinamika · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Astronomija · Poglej več »
Avtodinamika
Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Avtodinamika · Poglej več »
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Časovni pregled astronomije · Poglej več »
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Črna luknja · Poglej več »
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Bela luknja · Poglej več »
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Bernhard Riemann · Poglej več »
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Brans-Dickeova teorija · Poglej več »
Bryce Seligman DeWitt
Razprava v glavni predavalnici na École de Physique des Houches (Fizikalna šola Les Houches), 1972. Od leve Juval Ne'eman, DeWitt, Kip Stephen Thorne in Demetrios Christodoulou. DeWitt (v sredini) na 5. seminarju o kvantni teoriji gravitacije v Moskvi, 28. maj – 1. junij 1990. Levo od njega Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski in desno Andrej O. Barvinski Bryce Seligman DeWitt, ameriški fizik in mornariški vojaški pilot, * 8. januar 1923, Dinuba, Kalifornija, ZDA, † 23. september 2004, Austin, Teksas, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Bryce Seligman DeWitt · Poglej več »
Charles William Misner
Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Charles William Misner · Poglej več »
Corinne Alison Manogue
Corrine Alison Manogue, ameriška fizičarka, * 3. marec 1955, Cincinnati, Ohio, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Corinne Alison Manogue · Poglej več »
Cornelius Lanczos
Cornelius Lanczos, madžarski matematik in fizik, * 2. februar 1893, Székesfehérvár, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 25. junij 1974, Budimpešta, Madžarska.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Cornelius Lanczos · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Diferencialna enačba · Poglej več »
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Dogodkovno obzorje · Poglej več »
Edward Witten
Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Edward Witten · Poglej več »
Ehrenfest-Tolmanov pojav
Ehrenfest-Tolmanov pojav (znan tudi kot Tolman-Ehrenfestov pojav) je pojav pri katerem temperatura ni konstantna v prostoru (v stacionarnem gravitacijskem polju) pri toplotnem ravnovesju in se spreminja z ukrivljenostjo prostor-časa.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Ehrenfest-Tolmanov pojav · Poglej več »
Ehrenfestov paradoks
Ehrenfestov páradoks v fiziki obravnava vrtenje togega obroča v teoriji relativnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Ehrenfestov paradoks · Poglej več »
Einsteinov zapis
Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Einsteinov zapis · Poglej več »
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Enrico Fermi · Poglej več »
ER = EPR
ER.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in ER = EPR · Poglej več »
Ernst Mach
Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Ernst Mach · Poglej več »
Ernst Pascual Jordan
Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Ernst Pascual Jordan · Poglej več »
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Erwin Schrödinger · Poglej več »
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Eter (fizika) · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Fizika · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Foton · Poglej več »
Frank Watson Dyson
Sir Frank Watson Dyson, KBE, FRS, angleški astronom, * 8. januar 1868, Measham pri Ashby-de-la-Zouchu, Leicestershire, Anglija, † 25. maj 1939, na morju.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Frank Watson Dyson · Poglej več »
Fred Hoyle
Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Fred Hoyle · Poglej več »
Frederick Joseph Ernst
Frederick Joseph Ernst mlajši, ameriški fizik in kozmolog, * 20. november 1933, New York, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Frederick Joseph Ernst · Poglej več »
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Fridmanovi enačbi · Poglej več »
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Fritz Zwicky · Poglej več »
Gaia (vesoljsko plovilo)
Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gaia (vesoljsko plovilo) · Poglej več »
Geocentrični koordinatni čas
Geocentrični koordinatni čas (oznaka TCG iz angleškega izraza Geocentric Coordinate Time) je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Geocentrični koordinatni čas · Poglej več »
Geodetična precesija
Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Geodetična precesija · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Geometrija · Poglej več »
Geon (fizika)
Geón je v teoretični splošni teoriji relativnosti elektromagnetno ali gravitacijsko valovanje, ki ga v strnjenem območju prostor-časa drži skupaj gravitacijski privlak lastne energije polja.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Geon (fizika) · Poglej več »
Georg Alexander Pick
Georg Alexander Pick, avstrijski matematik, * 10. avgust 1859, Dunaj, Avstrija, † 26. julij 1942, Koncentracijsko taborišče v Terezínu, sedaj Češka.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Georg Alexander Pick · Poglej več »
George Chapline
George Frederick Chapline mlajši, ameriški fizik, * 6. maj 1942, Teaneck, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in George Chapline · Poglej več »
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gola singularnost · Poglej več »
Gravitacijska anomalija (fizika)
kvintiprostoru izhajajo iz enozančnih trikotnih Feynmanovih diagramov Gravitacijska anomalija je v teoretični fiziki primer anomalije, kvantnomehanski pojav, po navadi enozančni diagram, ki ovrže splošno kovariantnost splošne teorije relativnosti združeno z nekaterimi drugimi polji.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gravitacijska anomalija (fizika) · Poglej več »
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gravitacijska fizika · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gravitacijska leča · Poglej več »
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gravitacijska singularnost · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gravitacijsko valovanje · Poglej več »
Gravitino
Gravitíno (ozanaka \tilde G \) je superpartner domnevnega delca gravitona (tenzorski bozon s spinom 2).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Gravitino · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Grki · Poglej več »
Hartland Sweet Snyder
Hartland Sweet Snyder, ameriški fizik,* 1913, Salt Lake City, Utah, ZDA, † 1962.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Hartland Sweet Snyder · Poglej več »
Hattem
Hattem je občina in mesto v vzhodni Nizozemski.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Hattem · Poglej več »
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Hermann Minkowski · Poglej več »
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Hermann Weyl · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Hiparh · Poglej več »
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Hitrost gravitacije · Poglej več »
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Hubblov zakon · Poglej več »
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Inercialni opazovalni sistem · Poglej več »
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Informacijski paradoks črnih lukenj · Poglej več »
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Interferenca · Poglej več »
Irwin Ira Shapiro
Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Irwin Ira Shapiro · Poglej več »
James Burkett Hartle
James Burkett Hartle, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 20. avgust 1939, Baltimore, Maryland, ZDA, † 17. maj 2023, Švica.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in James Burkett Hartle · Poglej več »
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Janez Strnad · Poglej več »
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in John Archibald Wheeler · Poglej več »
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in John Henry Poynting · Poglej več »
Josef Lense
Josef Lense, avstrijski matematik in fizik, * 28. oktober 1890, Dunaj, Avstrija, † 28. december 1985, München, Nemčija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Josef Lense · Poglej več »
Joseph Weber
Joseph »Joe« Weber, ameriški mornariški častnik in fizik, * 17. maj 1919, Paterson, New Jersey, ZDA, † 30. september 2000, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Joseph Weber · Poglej več »
Julian Barbour
Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Julian Barbour · Poglej več »
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Kaluza-Kleinova teorija · Poglej več »
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Kip Stephen Thorne · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Klasična mehanika · Poglej več »
Koordinatni čas
Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Koordinatni čas · Poglej več »
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Kozmološka konstanta · Poglej več »
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Kurt Gödel · Poglej več »
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Kvantna gravitacija · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Kvantna mehanika · Poglej več »
Lanczosev tenzor
Lanczosev ténzor ali Lanczosev potenciál je v splošni teoriji relativnosti tenzor 3. reda, ki generira Weylov tenzor.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Lanczosev tenzor · Poglej več »
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Lastni čas · Poglej več »
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Lorentzeva transformacija · Poglej več »
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Machovo načelo · Poglej več »
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Machovsko načelo · Poglej več »
Malcolm John Perry
Malcolm John Perry, angleški fizik, * 13. november 1951, Birmingham, Anglija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Malcolm John Perry · Poglej več »
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Maple · Poglej več »
Marcel Grossmann
Marcel Grossmann, nemški švicarski matematik, * 9. april 1878, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1936, Zürich, Švica.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Marcel Grossmann · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Matematična fizika · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Matematika · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Mehanika · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Merkur · Poglej več »
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Metrični prostor · Poglej več »
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Metrika FLRW · Poglej več »
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Miselni preizkus · Poglej več »
Mnogočasovne razsežnosti
Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Mnogočasovne razsežnosti · Poglej več »
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Mnogoterost · Poglej več »
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Načelo · Poglej več »
Načelo ekvivalentnosti
Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr. Zemlja), dejansko enaka navidezni sili, ki jo izkusi opazovalec v neinercialnem (pospešenem) opazovalnem sistemu.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Načelo ekvivalentnosti · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Nebesna mehanika · Poglej več »
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Negativna energija · Poglej več »
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Nerešeni problemi v fiziki · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
Norbert Straumann
Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Norbert Straumann · Poglej več »
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Opazovalni sistem · Poglej več »
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Osnovna sila · Poglej več »
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »
Paul Gerber
Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Paul Gerber · Poglej več »
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Peta sila · Poglej več »
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Pi · Poglej več »
Planckova energija
Planckova energija (oznaka E_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Planckova energija · Poglej več »
Podaljšanje časa
Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Podaljšanje časa · Poglej več »
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Poissonova enačba · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Potovanje v času · Poglej več »
Povlek prostora
Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Povlek prostora · Poglej več »
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Prapok · Poglej več »
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Problem obzorja · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Prostor · Poglej več »
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Prostor Minkowskega · Poglej več »
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Prostor-čas · Poglej več »
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Rdeči premik · Poglej več »
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Realnost · Poglej več »
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Richard Phillips Feynman · Poglej več »
Rindler-Møllerjeva transformacija
Rindler-Møllerjeva transformacija: ct'.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Rindler-Møllerjeva transformacija · Poglej več »
Robert Harry Kraichnan
Robert Harry Kraichnan, ameriški fizik, * 15. januar 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 26. februar 2008, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Robert Harry Kraichnan · Poglej več »
Robert Henry Dicke
Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Robert Henry Dicke · Poglej več »
Robert Julius Trumpler
Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Robert Julius Trumpler · Poglej več »
Robert Wald
Robert Manuel Wald, ameriški fizik in kozmolog, * 29. junij 1947, New York, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Robert Wald · Poglej več »
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Roger Penrose · Poglej več »
Russell Alan Hulse
Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Russell Alan Hulse · Poglej več »
Sally Kristen Ride
Sally Kristen Ride, ameriška fizičarka in astronavtka, * 26. maj 1951, Encino, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 23. julij 2012, La Jolla, Kalifornija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Sally Kristen Ride · Poglej več »
Semjon Vladimirovič Djatlov
Semjon Vladimirovič Djatlov, rusko-ameriški matematik, * 1987.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Semjon Vladimirovič Djatlov · Poglej več »
Sergej Vladilenovič Krasnikov
Sergej Vladilenovič Krasnikov, ruski fizik in kozmolog, * 1961.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Sergej Vladilenovič Krasnikov · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam paradoksov
Seznam paradoksov.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Seznam paradoksov · Poglej več »
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Sferna trigonometrija · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Sila · Poglej več »
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Simon Newcomb · Poglej več »
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Sistem geometriziranih enot · Poglej več »
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Skalirni faktor (kozmologija) · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Stefan Hollands
Stefan Hollands, nemški fizik, * 1971, Mönchengladbach, Nemčija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Stefan Hollands · Poglej več »
Stjepan Mohorovičić
Stjepan Mohorovičić, hrvaški fizik, geofizik in astrofizik * 20. avgust, 1890, Bakar (Hrvaška), † 13. februar 1980, Zagreb, Hrvaška.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Stjepan Mohorovičić · Poglej več »
Subrahmanyan Chandrasekhar
Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Subrahmanyan Chandrasekhar · Poglej več »
Svetovnica
Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Svetovnica · Poglej več »
Tahion
Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Tahion · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Težnost · Poglej več »
Temna energija
language.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Temna energija · Poglej več »
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Tenzor · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Teoretična fizika · Poglej več »
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Teorija relativnosti · Poglej več »
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Teorija superstrun · Poglej več »
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Teorija vsega · Poglej več »
The Road to Reality
The Road to Reality: A Complete Guide to the Laws of the Universe (Pot do realnosti: Popolni vodič do zakonov Vesolja) je knjiga o moderni fiziki, ki jo je napisal britanski matematični fizik Roger Penrose leta 2004.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in The Road to Reality · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Tlak · Poglej več »
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Uklon elektronov · Poglej več »
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Ukrivljenost · Poglej več »
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Valovna enačba · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Vektor četverec · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Vesolje · Poglej več »
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »
Vladimir Borisovič Braginski
Vladimir Borisovič Braginski, ruski fizik, * 3. avgust 1931, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 29. marec 2016, Moskva.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Vladimir Borisovič Braginski · Poglej več »
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »
Vulkanski asteroid
Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Vulkanski asteroid · Poglej več »
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Weylova enačba · Poglej več »
Willem de Sitter
Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Willem de Sitter · Poglej več »
William Kingdon Clifford
William Kingdon Clifford angleški matematik in filozof, * 4. maj, 1845, Exeter, grofija Devon, Anglija, † 3. marec 1879, Madeira, Portugalska.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in William Kingdon Clifford · Poglej več »
William Wallace Campbell
William Wallace Campbell, ameriški astronom, * 11. april 1862, Okrožje Hancock, Ohio, ZDA, † 14. junij 1938, San Francisco, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in William Wallace Campbell · Poglej več »
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »
Wolfgang Rindler
Wolfgang Rindler, avstrijski fizik, * 18. maj 1924, Dunaj, † 8. februar 2019.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in Wolfgang Rindler · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in 1915 · Poglej več »
2. december
2.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in 2. december · Poglej več »
2016
2016 (MMXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in 2016 · Poglej več »
29. maj
29.
Novo!!: Splošna teorija relativnosti in 29. maj · Poglej več »
