Kazalo
32 odnosi: Aktivacijska energija, Arrheniusova enačba, Barometrska enačba, Boltzmannova konstanta, Centrifugiranje, Clausius-Clapeyronova enačba, Enačba stanja, Fizikalna konstanta, Gostota, Gostota zraka, Henryjev zakon, Hitrost zvoka, Izotermna sprememba, Loschmidtovo število, Molarna prostornina, Nernstov potencial, Notranja energija, Osmoza, Parni tlak, Planckov zakon, Planckova konstanta, Plinska konstanta, Plinski zakoni, Seznam fizikalnih vsebin, Specifična prostornina, Specifična toplota, Splošna plinska enačba, Stefanova konstanta, Termodinamika, Troposfera, Van 't Hoffov zakon, Zvišanje vrelišča.
Aktivacijska energija
Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.
Poglej Splošna plinska konstanta in Aktivacijska energija
Arrheniusova enačba
Arrheniusova enačba je preprosta, vendar zelo točna empirična enačba odvisnosti konstante reakcijske hitrosti od aktivacijske energije in temperature.
Poglej Splošna plinska konstanta in Arrheniusova enačba
Barometrska enačba
ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.
Poglej Splošna plinska konstanta in Barometrska enačba
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Splošna plinska konstanta in Boltzmannova konstanta
Centrifugiranje
Centrifugiranje je ločevalna tehnika, ki ločuje delce s pomočjo centrifugalne sile.
Poglej Splošna plinska konstanta in Centrifugiranje
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Poglej Splošna plinska konstanta in Clausius-Clapeyronova enačba
Enačba stanja
Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.
Poglej Splošna plinska konstanta in Enačba stanja
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Splošna plinska konstanta in Fizikalna konstanta
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Splošna plinska konstanta in Gostota
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Splošna plinska konstanta in Gostota zraka
Henryjev zakon
William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.
Poglej Splošna plinska konstanta in Henryjev zakon
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Splošna plinska konstanta in Hitrost zvoka
Izotermna sprememba
Izotèrmna spremémba (tudi izotèrmna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se temperatura ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in tlak.
Poglej Splošna plinska konstanta in Izotermna sprememba
Loschmidtovo število
Loschmidtovo števílo (označbe n0, L ali NL) je fizikalna konstanta, ki določa število delcev (atomov ali molekul) idealnega plina v dani prostornini.
Poglej Splošna plinska konstanta in Loschmidtovo število
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Poglej Splošna plinska konstanta in Molarna prostornina
Nernstov potencial
Nernstov potencial je električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani membrane (npr. celične membrane).
Poglej Splošna plinska konstanta in Nernstov potencial
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Splošna plinska konstanta in Notranja energija
Osmoza
Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.
Poglej Splošna plinska konstanta in Osmoza
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Poglej Splošna plinska konstanta in Parni tlak
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Splošna plinska konstanta in Planckov zakon
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Splošna plinska konstanta in Planckova konstanta
Plinska konstanta
Plinska konstanta je fizikalna konstanta, ki so jo označuje z veliko črko R\,, in je enaka za vse pline.
Poglej Splošna plinska konstanta in Plinska konstanta
Plinski zakoni
Plínski zakóni imenujemo tri empirično določene zveze med prostornino, tlakom in temperaturo idealnega plina.
Poglej Splošna plinska konstanta in Plinski zakoni
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Splošna plinska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin
Specifična prostornina
Specifična prostornína ali specifični volúmen (oznaka v) je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi.
Poglej Splošna plinska konstanta in Specifična prostornina
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Splošna plinska konstanta in Specifična toplota
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Poglej Splošna plinska konstanta in Splošna plinska enačba
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Poglej Splošna plinska konstanta in Stefanova konstanta
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Splošna plinska konstanta in Termodinamika
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Poglej Splošna plinska konstanta in Troposfera
Van 't Hoffov zakon
Van 't Hoffov zakon podaja zvezo med osmotskim tlakom in koncentracijo topljenca pri osmozi, ki velja za razredčene raztopine: Pri tem je \pi\, osmotski tlak, R\, splošna plinska konstanta, T\, absolutna temperatura, c\, pa molarna koncentracija topljenca.
Poglej Splošna plinska konstanta in Van 't Hoffov zakon
Zvišanje vrelišča
Zvišanje vrelišča je pojav, da je vrelišče raztopine z nehlapnim topljencem višje od vrelišča čistega topila.
Poglej Splošna plinska konstanta in Zvišanje vrelišča
Prav tako znan kot Konstanta Mendelejeva, Regnaultova konstanta.