Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Soda in liha števila

Index Soda in liha števila

Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.

Kazalo

  1. 121 odnosi: Alternacija (geometrija), Atle Selberg, Šeststrana antiprizma, Šnireljmanova gostota, Število Sierpińskega, Števna množica, Čapajev in praznota, Beneški bienale, Benjamin Peirce, Carmichaelovo število, Celoštevilski trikotnik, Celoštevilsko zaporedje, Cullenovo število, Delitelj, Desetiški ulomek, Desetstrana antiprizma, Devetstrana antiprizma, Diracova medalja, Dirichletova funkcija beta, Dirichletova funkcija lambda, Dokaz s protislovjem, Dvanajststrana antiprizma, Dvodelni graf, Enajststrana antiprizma, Enakokotni mnogokotnik, Epispirala, Erdős-Strausova domneva, Evklid-Eulerjev izrek, Fakulteta (funkcija), Fazna razlika, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Fermatov veliki izrek, Foton, Goldbachova domneva, Gravitacijska anomalija (fizika), Gravitacijska fizika, Graviton, Helij, Heronski trikotnik, Hrvaška kuna, Igra 15, Izotopi bora, Izotopi vodika, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Kalzium, Kaon, Kaprekarjevo število, Kepler-Bouwkampova konstanta, Kletka (teorija grafov), Klicaj, ... Razširi indeks (71 več) »

Alternacija (geometrija)

velikega rombikubooktaedraGlej rdeče in zelene točke, ki se nahajajo na vsakem drugem oglišču. Prirezana kocka nastane z brisanjem množice oglišč v smeri gibanja urinih kazalcev ali v obratni smeri. Alternacija (tudi delna prisekanost in prirezanost ali snubifikacija) je v geometriji postopek, ki se izvaja nad poliedri ali tlakovanji.

Poglej Soda in liha števila in Alternacija (geometrija)

Atle Selberg

Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Soda in liha števila in Atle Selberg

Šeststrana antiprizma

Šeststrana antiprizma je geometriji četrta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Soda in liha števila in Šeststrana antiprizma

Šnireljmanova gostota

Šnireljmanova gostota (tudi gostota zaporedja) zaporedja v matematiki pove, kako »gosto« je to zaporedje.

Poglej Soda in liha števila in Šnireljmanova gostota

Število Sierpińskega

Število Sierpińskega je v teoriji števil takšno liho naravno število k, da je število oblike sestavljeno za vsa naravna števila n (n > 0).

Poglej Soda in liha števila in Število Sierpińskega

Števna množica

Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.

Poglej Soda in liha števila in Števna množica

Čapajev in praznota

Čapajev in praznota (rusko Чапаев и Пустота) je roman ruskega pisatelja Viktorja Pelevina, prvič objavljen leta 1996.

Poglej Soda in liha števila in Čapajev in praznota

Beneški bienale

Beneški bienale (Biennale di Venezia) je v svetovnem merilu ena največjih prireditev, v okviru katere so predstavljeni dosežki sodobne umetnosti.

Poglej Soda in liha števila in Beneški bienale

Benjamin Peirce

Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Soda in liha števila in Benjamin Peirce

Carmichaelovo število

Carmichaelova števila so v teoriji števil sestavljena pozitivna cela števila n za katera velja kongruenca: za vsa cela števila a, ki so n tuja (glej modularna aritmetika).

Poglej Soda in liha števila in Carmichaelovo število

Celoštevilski trikotnik

cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.

Poglej Soda in liha števila in Celoštevilski trikotnik

Celoštevilsko zaporedje

Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.

Poglej Soda in liha števila in Celoštevilsko zaporedje

Cullenovo število

Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.

Poglej Soda in liha števila in Cullenovo število

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Poglej Soda in liha števila in Delitelj

Desetiški ulomek

Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.

Poglej Soda in liha števila in Desetiški ulomek

Desetstrana antiprizma

Desetstrana antiprizma je v geometriji osma v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Soda in liha števila in Desetstrana antiprizma

Devetstrana antiprizma

Devetstrana antiprizma je v geometriji ena izmed prizem v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Soda in liha števila in Devetstrana antiprizma

Diracova medalja

Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.

Poglej Soda in liha števila in Diracova medalja

Dirichletova funkcija beta

Graf Dirichletove funkcije beta y(x).

Poglej Soda in liha števila in Dirichletova funkcija beta

Dirichletova funkcija lambda

Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.

Poglej Soda in liha števila in Dirichletova funkcija lambda

Dokaz s protislovjem

Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.

Poglej Soda in liha števila in Dokaz s protislovjem

Dvanajststrana antiprizma

Dvanajststrana antiprizma je v geometriji deseta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Soda in liha števila in Dvanajststrana antiprizma

Dvodelni graf

Zgled dvodelnega grafa. Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafov graf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici U \, in V \, tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice U \, s točko v množici V \, (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz V \, s točko v U \).

Poglej Soda in liha števila in Dvodelni graf

Enajststrana antiprizma

Enajststrana antiprizma je v geometriji deveta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Soda in liha števila in Enajststrana antiprizma

Enakokotni mnogokotnik

kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.

Poglej Soda in liha števila in Enakokotni mnogokotnik

Epispirala

Epispirala (rdeče) z enačbo r (\theta).

Poglej Soda in liha števila in Epispirala

Erdős-Strausova domneva

Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.

Poglej Soda in liha števila in Erdős-Strausova domneva

Evklid-Eulerjev izrek

Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.

Poglej Soda in liha števila in Evklid-Eulerjev izrek

Fakulteta (funkcija)

Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.

Poglej Soda in liha števila in Fakulteta (funkcija)

Fazna razlika

Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.

Poglej Soda in liha števila in Fazna razlika

Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku

pitagorejske trojice, d.

Poglej Soda in liha števila in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Poglej Soda in liha števila in Fermatov veliki izrek

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Soda in liha števila in Foton

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Poglej Soda in liha števila in Goldbachova domneva

Gravitacijska anomalija (fizika)

kvintiprostoru izhajajo iz enozančnih trikotnih Feynmanovih diagramov Gravitacijska anomalija je v teoretični fiziki primer anomalije, kvantnomehanski pojav, po navadi enozančni diagram, ki ovrže splošno kovariantnost splošne teorije relativnosti združeno z nekaterimi drugimi polji.

Poglej Soda in liha števila in Gravitacijska anomalija (fizika)

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Poglej Soda in liha števila in Gravitacijska fizika

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.

Poglej Soda in liha števila in Graviton

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Soda in liha števila in Helij

Heronski trikotnik

Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.

Poglej Soda in liha števila in Heronski trikotnik

Hrvaška kuna

Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.

Poglej Soda in liha števila in Hrvaška kuna

Igra 15

Rešena uganka Igra petnajst oziroma uganka petnajst je premičnica, ki vsebuje 15 oštevilčenih ploščic in eno prazno mesto na mreži 4×4.

Poglej Soda in liha števila in Igra 15

Izotopi bora

Trenutno je poznanih 16 borovih izotopov, od 6B do 21B ter pet izomerov.

Poglej Soda in liha števila in Izotopi bora

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Poglej Soda in liha števila in Izotopi vodika

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.

Poglej Soda in liha števila in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Kalzium

Kalzium (nemško za kalcij) je prosto dostopen računalniški periodni sistem elementov za grafično namizje K Desktop Environment.

Poglej Soda in liha števila in Kalzium

Kaon

Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.

Poglej Soda in liha števila in Kaon

Kaprekarjevo število

Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.

Poglej Soda in liha števila in Kaprekarjevo število

Kepler-Bouwkampova konstanta

Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.

Poglej Soda in liha števila in Kepler-Bouwkampova konstanta

Kletka (teorija grafov)

Tuttejeva (3,8)-kletka. Klétka je v teoriji grafov regularni graf, ki ima za svoj dani notranji obseg najmanjše možno število točk.

Poglej Soda in liha števila in Kletka (teorija grafov)

Klicaj

Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.

Poglej Soda in liha števila in Klicaj

Kocka soma

Sestavni deli Kocka soma Kocka soma je trirasežna sestavljanka, to je uganka, pri kateri je naloga osnovne dele zložiti v predpisano telo, kocko.

Poglej Soda in liha števila in Kocka soma

Kvadratna antiprizma

Kvadratna antiprizma je v geometriji druga v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Soda in liha števila in Kvadratna antiprizma

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Poglej Soda in liha števila in Kvadratno število

Kvartični graf

Kvártični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 4 in je tako 4-regularni graf.

Poglej Soda in liha števila in Kvartični graf

L-funkcija

2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.

Poglej Soda in liha števila in L-funkcija

Lambertova vrsta

Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.

Poglej Soda in liha števila in Lambertova vrsta

Landauovi problemi

Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.

Poglej Soda in liha števila in Landauovi problemi

Legendrov simbol

Legendrov simból je v teoriji števil simbol, ki se uporablja pri faktorizaciji in kvadratnih ostankih.

Poglej Soda in liha števila in Legendrov simbol

Legendrova funkcija hi

Legendrova funkcija hi (običajna označba \chi_ (z)\) je v matematiki specialna funkcija katere Taylorjeva vrsta je tudi Dirichletova vrsta.

Poglej Soda in liha števila in Legendrova funkcija hi

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Soda in liha števila in Leonhard Euler

Lev Genrihovič Šnireljman

Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Soda in liha števila in Lev Genrihovič Šnireljman

Lihost

Líhost je matematična lastnost, ki se lahko nanaša na.

Poglej Soda in liha števila in Lihost

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Soda in liha števila in Magnetno polje

Materin akord

Play Play Materin akord (izvorno nemško: Mutterakkord) je dvanajsttonski simetrični piramidalni akord, zgrajen iz enajstih različnih intervalov (glede na poltonske vrednosti), manjših od čiste oktave in večjih od čiste prime.

Poglej Soda in liha števila in Materin akord

Möbiusova funkcija

Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.

Poglej Soda in liha števila in Möbiusova funkcija

Mediana

Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.

Poglej Soda in liha števila in Mediana

Midyjev izrek

Midyjev izrek v matematiki obravnava desetiški razvoj ulomkov oblike a/p, kjer je p praštevilo, ulomek a/p pa je okrajšani neskončni desetiški ulomek s sodo periodo.

Poglej Soda in liha števila in Midyjev izrek

Mnemotehnika

Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.

Poglej Soda in liha števila in Mnemotehnika

Nedotakljivo število

Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.

Poglej Soda in liha števila in Nedotakljivo število

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Soda in liha števila in Neskončnost

Nezadostno število

Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.

Poglej Soda in liha števila in Nezadostno število

Obilno število

Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).

Poglej Soda in liha števila in Obilno število

Oksidacija beta

Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.

Poglej Soda in liha števila in Oksidacija beta

Osemstrana antiprizma

Osemstrana antiprizma je v geometriji šesta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Soda in liha števila in Osemstrana antiprizma

Palindromno število

Palindromno število je v matematiki simetrično število, zapisano v poljubni bazi a kot a1a2a3...|...

Poglej Soda in liha števila in Palindromno število

Parnost permutacije

Parnost permutacije je v matematiki za končno množico vsaj dveh elementov X \, značilnost vsake posamezne permutacije.

Poglej Soda in liha števila in Parnost permutacije

Pellova enačba

Pellova enačba za ''n''.

Poglej Soda in liha števila in Pellova enačba

Petstrana antiprizma

Petstrana antiprizma je v geometriji tretja v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Soda in liha števila in Petstrana antiprizma

Piramidalni akordi

Piramidalni akordi so akordi, katerih zaporedje intervalov je urejeno v različnih proporcih: intervali tovrstnih akordov so lahko urejeni v skupinah glede na konsonančost/disonančnost, glede na sodost/lihost števila poltonov, ki tvorijo interval.

Poglej Soda in liha števila in Piramidalni akordi

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Soda in liha števila in Pitagorejstvo

Pitotov izrek

''a'' + ''c''.

Poglej Soda in liha števila in Pitotov izrek

Platonski graf

Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.

Poglej Soda in liha števila in Platonski graf

Poševnosimetrična matrika

Poševnosimetrična matrika (tudi antisimetrična matrika) je kvadratna matrika s kompleksnimi elementi, katere transponirana matrika je enaka njeni negativni vrednosti: kjer je.

Poglej Soda in liha števila in Poševnosimetrična matrika

Podmnožica

PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.

Poglej Soda in liha števila in Podmnožica

Podolžno število

Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).

Poglej Soda in liha števila in Podolžno število

Poliomina

domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.

Poglej Soda in liha števila in Poliomina

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Poglej Soda in liha števila in Praštevilo

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Poglej Soda in liha števila in Praštevilski izrek

Pravilni polieder

Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.

Poglej Soda in liha števila in Pravilni polieder

Prothovo število

Prothovo število je v teoriji števil število oblike: kjer je k liho število, n pozitivno celo število in 2n>k.

Poglej Soda in liha števila in Prothovo število

Regularni graf

Regularni graf je v teoriji grafov graf brez zank in večkratnih povezav v katerem ima vsaka točka enako število sosednjih točk, oziroma vsaka točka ima enako stopnjo ali valenco.

Poglej Soda in liha števila in Regularni graf

Regularno praštevilo

Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.

Poglej Soda in liha števila in Regularno praštevilo

Repentabor

Repentabor, lokalna raba: Repen, (italijansko Monrupino) je naselje s 867 prebivalci v Tržaški pokrajini v Italiji ter sedež občine Comune di Monrupino / Občina Repentabor.

Poglej Soda in liha števila in Repentabor

Rhindov matematični papirus

Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.

Poglej Soda in liha števila in Rhindov matematični papirus

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Poglej Soda in liha števila in Riemannova domneva

Riemannova funkcija ksi

argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.

Poglej Soda in liha števila in Riemannova funkcija ksi

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej Soda in liha števila in Riemannova funkcija zeta

Samoštevilo

Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.

Poglej Soda in liha števila in Samoštevilo

Sedemstrana antiprizma

Sedemstrana antiprizma je v geometriji peta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.

Poglej Soda in liha števila in Sedemstrana antiprizma

Sestavljeno število

Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.

Poglej Soda in liha števila in Sestavljeno število

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Soda in liha števila in Seznam matematičnih vsebin

Seznam vrst števil

realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.

Poglej Soda in liha števila in Seznam vrst števil

Sodost

Sódost je matematična lastnost, ki se lahko nanaša na.

Poglej Soda in liha števila in Sodost

Sodost in lihost funkcije

Sódost in líhost sta lastnosti, ki ju preučujemo pri funkcijah v matematiki.

Poglej Soda in liha števila in Sodost in lihost funkcije

Srečno število

Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.

Poglej Soda in liha števila in Srečno število

Središčni binomski koeficient

n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.

Poglej Soda in liha števila in Središčni binomski koeficient

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Soda in liha števila in Stefan-Boltzmannov zakon

Stopnja grafa

točkah. Prikazan je tudi graf s stopnjo 0. Stopnja (tudi valenca grafa) (oznaka \deg (v)\) točke je v teoriji grafov število povezav, ki so vezane na točko.

Poglej Soda in liha števila in Stopnja grafa

Sudoku

Lažja uganka ''sudoku'' Sudoku (sūdoku) je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9.

Poglej Soda in liha števila in Sudoku

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Soda in liha števila in Teorija števil

Ulamovo število

Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.

Poglej Soda in liha števila in Ulamovo število

Vampirsko število

Vampirsko število (ali pravo vampirsko število) je v matematiki sestavljeno naravno število v s sodim številom števk n, ki ga lahko razcepimo na dve celi števili x in y, vsako z n/2 števkami in brez vodilnih ničel, in, ki vsebuje vse števke obeh števil v poljubnem vrstnem redu.

Poglej Soda in liha števila in Vampirsko število

Varno praštevilo

Varno število je praštevilo oblike: kjer je p\, tudi praštevilo.

Poglej Soda in liha števila in Varno praštevilo

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Poglej Soda in liha števila in Zaporedje

Zgodovina števila π

1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.

Poglej Soda in liha števila in Zgodovina števila π

Zimske olimpijske igre 1994

Maskoti Kristin in Håkon, norveška otroka, ki sta oblečena v tradicionalna oblačila Zimske olimpijske igre 1994 (uradno XVII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem.

Poglej Soda in liha števila in Zimske olimpijske igre 1994

Zvezda (teorija grafov)

Zvezda (oznaka Sn) je v teoriji grafov polni dvodelni graf K1,n, drevo z enim notranjim stičiščem (centrom) in n listi.

Poglej Soda in liha števila in Zvezda (teorija grafov)

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Poglej Soda in liha števila in 1 (število)

1 − 2 + 3 − 4 + ···

delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.

Poglej Soda in liha števila in 1 − 2 + 3 − 4 + ···

2 (število)

2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.

Poglej Soda in liha števila in 2 (število)

69 (število)

69 (devétinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 69.

Poglej Soda in liha števila in 69 (število)

Prav tako znan kot Liho število, Neparno število, Parno število, Parnost, Sodo število.

, Kocka soma, Kvadratna antiprizma, Kvadratno število, Kvartični graf, L-funkcija, Lambertova vrsta, Landauovi problemi, Legendrov simbol, Legendrova funkcija hi, Leonhard Euler, Lev Genrihovič Šnireljman, Lihost, Magnetno polje, Materin akord, Möbiusova funkcija, Mediana, Midyjev izrek, Mnemotehnika, Nedotakljivo število, Neskončnost, Nezadostno število, Obilno število, Oksidacija beta, Osemstrana antiprizma, Palindromno število, Parnost permutacije, Pellova enačba, Petstrana antiprizma, Piramidalni akordi, Pitagorejstvo, Pitotov izrek, Platonski graf, Poševnosimetrična matrika, Podmnožica, Podolžno število, Poliomina, Praštevilo, Praštevilski izrek, Pravilni polieder, Prothovo število, Regularni graf, Regularno praštevilo, Repentabor, Rhindov matematični papirus, Riemannova domneva, Riemannova funkcija ksi, Riemannova funkcija zeta, Samoštevilo, Sedemstrana antiprizma, Sestavljeno število, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Sodost, Sodost in lihost funkcije, Srečno število, Središčni binomski koeficient, Stefan-Boltzmannov zakon, Stopnja grafa, Sudoku, Teorija števil, Ulamovo število, Vampirsko število, Varno praštevilo, Zaporedje, Zgodovina števila π, Zimske olimpijske igre 1994, Zvezda (teorija grafov), 1 (število), 1 − 2 + 3 − 4 + ···, 2 (število), 69 (število).