Kazalo
121 odnosi: Alternacija (geometrija), Atle Selberg, Šeststrana antiprizma, Šnireljmanova gostota, Število Sierpińskega, Števna množica, Čapajev in praznota, Beneški bienale, Benjamin Peirce, Carmichaelovo število, Celoštevilski trikotnik, Celoštevilsko zaporedje, Cullenovo število, Delitelj, Desetiški ulomek, Desetstrana antiprizma, Devetstrana antiprizma, Diracova medalja, Dirichletova funkcija beta, Dirichletova funkcija lambda, Dokaz s protislovjem, Dvanajststrana antiprizma, Dvodelni graf, Enajststrana antiprizma, Enakokotni mnogokotnik, Epispirala, Erdős-Strausova domneva, Evklid-Eulerjev izrek, Fakulteta (funkcija), Fazna razlika, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Fermatov veliki izrek, Foton, Goldbachova domneva, Gravitacijska anomalija (fizika), Gravitacijska fizika, Graviton, Helij, Heronski trikotnik, Hrvaška kuna, Igra 15, Izotopi bora, Izotopi vodika, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Kalzium, Kaon, Kaprekarjevo število, Kepler-Bouwkampova konstanta, Kletka (teorija grafov), Klicaj, ... Razširi indeks (71 več) »
Alternacija (geometrija)
velikega rombikubooktaedraGlej rdeče in zelene točke, ki se nahajajo na vsakem drugem oglišču. Prirezana kocka nastane z brisanjem množice oglišč v smeri gibanja urinih kazalcev ali v obratni smeri. Alternacija (tudi delna prisekanost in prirezanost ali snubifikacija) je v geometriji postopek, ki se izvaja nad poliedri ali tlakovanji.
Poglej Soda in liha števila in Alternacija (geometrija)
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Soda in liha števila in Atle Selberg
Šeststrana antiprizma
Šeststrana antiprizma je geometriji četrta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Soda in liha števila in Šeststrana antiprizma
Šnireljmanova gostota
Šnireljmanova gostota (tudi gostota zaporedja) zaporedja v matematiki pove, kako »gosto« je to zaporedje.
Poglej Soda in liha števila in Šnireljmanova gostota
Število Sierpińskega
Število Sierpińskega je v teoriji števil takšno liho naravno število k, da je število oblike sestavljeno za vsa naravna števila n (n > 0).
Poglej Soda in liha števila in Število Sierpińskega
Števna množica
Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.
Poglej Soda in liha števila in Števna množica
Čapajev in praznota
Čapajev in praznota (rusko Чапаев и Пустота) je roman ruskega pisatelja Viktorja Pelevina, prvič objavljen leta 1996.
Poglej Soda in liha števila in Čapajev in praznota
Beneški bienale
Beneški bienale (Biennale di Venezia) je v svetovnem merilu ena največjih prireditev, v okviru katere so predstavljeni dosežki sodobne umetnosti.
Poglej Soda in liha števila in Beneški bienale
Benjamin Peirce
Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Soda in liha števila in Benjamin Peirce
Carmichaelovo število
Carmichaelova števila so v teoriji števil sestavljena pozitivna cela števila n za katera velja kongruenca: za vsa cela števila a, ki so n tuja (glej modularna aritmetika).
Poglej Soda in liha števila in Carmichaelovo število
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Soda in liha števila in Celoštevilski trikotnik
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Poglej Soda in liha števila in Celoštevilsko zaporedje
Cullenovo število
Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.
Poglej Soda in liha števila in Cullenovo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Soda in liha števila in Delitelj
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Soda in liha števila in Desetiški ulomek
Desetstrana antiprizma
Desetstrana antiprizma je v geometriji osma v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Soda in liha števila in Desetstrana antiprizma
Devetstrana antiprizma
Devetstrana antiprizma je v geometriji ena izmed prizem v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Soda in liha števila in Devetstrana antiprizma
Diracova medalja
Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.
Poglej Soda in liha števila in Diracova medalja
Dirichletova funkcija beta
Graf Dirichletove funkcije beta y(x).
Poglej Soda in liha števila in Dirichletova funkcija beta
Dirichletova funkcija lambda
Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.
Poglej Soda in liha števila in Dirichletova funkcija lambda
Dokaz s protislovjem
Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.
Poglej Soda in liha števila in Dokaz s protislovjem
Dvanajststrana antiprizma
Dvanajststrana antiprizma je v geometriji deseta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Soda in liha števila in Dvanajststrana antiprizma
Dvodelni graf
Zgled dvodelnega grafa. Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafov graf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici U \, in V \, tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice U \, s točko v množici V \, (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz V \, s točko v U \).
Poglej Soda in liha števila in Dvodelni graf
Enajststrana antiprizma
Enajststrana antiprizma je v geometriji deveta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Soda in liha števila in Enajststrana antiprizma
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Soda in liha števila in Enakokotni mnogokotnik
Epispirala
Epispirala (rdeče) z enačbo r (\theta).
Poglej Soda in liha števila in Epispirala
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Poglej Soda in liha števila in Erdős-Strausova domneva
Evklid-Eulerjev izrek
Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.
Poglej Soda in liha števila in Evklid-Eulerjev izrek
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Soda in liha števila in Fakulteta (funkcija)
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Poglej Soda in liha števila in Fazna razlika
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Poglej Soda in liha števila in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Soda in liha števila in Fermatov veliki izrek
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Soda in liha števila in Foton
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Poglej Soda in liha števila in Goldbachova domneva
Gravitacijska anomalija (fizika)
kvintiprostoru izhajajo iz enozančnih trikotnih Feynmanovih diagramov Gravitacijska anomalija je v teoretični fiziki primer anomalije, kvantnomehanski pojav, po navadi enozančni diagram, ki ovrže splošno kovariantnost splošne teorije relativnosti združeno z nekaterimi drugimi polji.
Poglej Soda in liha števila in Gravitacijska anomalija (fizika)
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Poglej Soda in liha števila in Gravitacijska fizika
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Poglej Soda in liha števila in Graviton
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Soda in liha števila in Helij
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Soda in liha števila in Heronski trikotnik
Hrvaška kuna
Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.
Poglej Soda in liha števila in Hrvaška kuna
Igra 15
Rešena uganka Igra petnajst oziroma uganka petnajst je premičnica, ki vsebuje 15 oštevilčenih ploščic in eno prazno mesto na mreži 4×4.
Poglej Soda in liha števila in Igra 15
Izotopi bora
Trenutno je poznanih 16 borovih izotopov, od 6B do 21B ter pet izomerov.
Poglej Soda in liha števila in Izotopi bora
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Soda in liha števila in Izotopi vodika
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Soda in liha števila in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Kalzium
Kalzium (nemško za kalcij) je prosto dostopen računalniški periodni sistem elementov za grafično namizje K Desktop Environment.
Poglej Soda in liha števila in Kalzium
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Poglej Soda in liha števila in Kaon
Kaprekarjevo število
Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.
Poglej Soda in liha števila in Kaprekarjevo število
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Soda in liha števila in Kepler-Bouwkampova konstanta
Kletka (teorija grafov)
Tuttejeva (3,8)-kletka. Klétka je v teoriji grafov regularni graf, ki ima za svoj dani notranji obseg najmanjše možno število točk.
Poglej Soda in liha števila in Kletka (teorija grafov)
Klicaj
Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.
Poglej Soda in liha števila in Klicaj
Kocka soma
Sestavni deli Kocka soma Kocka soma je trirasežna sestavljanka, to je uganka, pri kateri je naloga osnovne dele zložiti v predpisano telo, kocko.
Poglej Soda in liha števila in Kocka soma
Kvadratna antiprizma
Kvadratna antiprizma je v geometriji druga v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Soda in liha števila in Kvadratna antiprizma
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Soda in liha števila in Kvadratno število
Kvartični graf
Kvártični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 4 in je tako 4-regularni graf.
Poglej Soda in liha števila in Kvartični graf
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Soda in liha števila in L-funkcija
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej Soda in liha števila in Lambertova vrsta
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Poglej Soda in liha števila in Landauovi problemi
Legendrov simbol
Legendrov simból je v teoriji števil simbol, ki se uporablja pri faktorizaciji in kvadratnih ostankih.
Poglej Soda in liha števila in Legendrov simbol
Legendrova funkcija hi
Legendrova funkcija hi (običajna označba \chi_ (z)\) je v matematiki specialna funkcija katere Taylorjeva vrsta je tudi Dirichletova vrsta.
Poglej Soda in liha števila in Legendrova funkcija hi
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Soda in liha števila in Leonhard Euler
Lev Genrihovič Šnireljman
Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Soda in liha števila in Lev Genrihovič Šnireljman
Lihost
Líhost je matematična lastnost, ki se lahko nanaša na.
Poglej Soda in liha števila in Lihost
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Soda in liha števila in Magnetno polje
Materin akord
Play Play Materin akord (izvorno nemško: Mutterakkord) je dvanajsttonski simetrični piramidalni akord, zgrajen iz enajstih različnih intervalov (glede na poltonske vrednosti), manjših od čiste oktave in večjih od čiste prime.
Poglej Soda in liha števila in Materin akord
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Soda in liha števila in Möbiusova funkcija
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Poglej Soda in liha števila in Mediana
Midyjev izrek
Midyjev izrek v matematiki obravnava desetiški razvoj ulomkov oblike a/p, kjer je p praštevilo, ulomek a/p pa je okrajšani neskončni desetiški ulomek s sodo periodo.
Poglej Soda in liha števila in Midyjev izrek
Mnemotehnika
Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.
Poglej Soda in liha števila in Mnemotehnika
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Poglej Soda in liha števila in Nedotakljivo število
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Soda in liha števila in Neskončnost
Nezadostno število
Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.
Poglej Soda in liha števila in Nezadostno število
Obilno število
Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).
Poglej Soda in liha števila in Obilno število
Oksidacija beta
Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.
Poglej Soda in liha števila in Oksidacija beta
Osemstrana antiprizma
Osemstrana antiprizma je v geometriji šesta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Soda in liha števila in Osemstrana antiprizma
Palindromno število
Palindromno število je v matematiki simetrično število, zapisano v poljubni bazi a kot a1a2a3...|...
Poglej Soda in liha števila in Palindromno število
Parnost permutacije
Parnost permutacije je v matematiki za končno množico vsaj dveh elementov X \, značilnost vsake posamezne permutacije.
Poglej Soda in liha števila in Parnost permutacije
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Soda in liha števila in Pellova enačba
Petstrana antiprizma
Petstrana antiprizma je v geometriji tretja v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Soda in liha števila in Petstrana antiprizma
Piramidalni akordi
Piramidalni akordi so akordi, katerih zaporedje intervalov je urejeno v različnih proporcih: intervali tovrstnih akordov so lahko urejeni v skupinah glede na konsonančost/disonančnost, glede na sodost/lihost števila poltonov, ki tvorijo interval.
Poglej Soda in liha števila in Piramidalni akordi
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Soda in liha števila in Pitagorejstvo
Pitotov izrek
''a'' + ''c''.
Poglej Soda in liha števila in Pitotov izrek
Platonski graf
Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.
Poglej Soda in liha števila in Platonski graf
Poševnosimetrična matrika
Poševnosimetrična matrika (tudi antisimetrična matrika) je kvadratna matrika s kompleksnimi elementi, katere transponirana matrika je enaka njeni negativni vrednosti: kjer je.
Poglej Soda in liha števila in Poševnosimetrična matrika
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Soda in liha števila in Podmnožica
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Poglej Soda in liha števila in Podolžno število
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Soda in liha števila in Poliomina
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Soda in liha števila in Praštevilo
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Soda in liha števila in Praštevilski izrek
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Soda in liha števila in Pravilni polieder
Prothovo število
Prothovo število je v teoriji števil število oblike: kjer je k liho število, n pozitivno celo število in 2n>k.
Poglej Soda in liha števila in Prothovo število
Regularni graf
Regularni graf je v teoriji grafov graf brez zank in večkratnih povezav v katerem ima vsaka točka enako število sosednjih točk, oziroma vsaka točka ima enako stopnjo ali valenco.
Poglej Soda in liha števila in Regularni graf
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej Soda in liha števila in Regularno praštevilo
Repentabor
Repentabor, lokalna raba: Repen, (italijansko Monrupino) je naselje s 867 prebivalci v Tržaški pokrajini v Italiji ter sedež občine Comune di Monrupino / Občina Repentabor.
Poglej Soda in liha števila in Repentabor
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Soda in liha števila in Rhindov matematični papirus
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Soda in liha števila in Riemannova domneva
Riemannova funkcija ksi
argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.
Poglej Soda in liha števila in Riemannova funkcija ksi
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Soda in liha števila in Riemannova funkcija zeta
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej Soda in liha števila in Samoštevilo
Sedemstrana antiprizma
Sedemstrana antiprizma je v geometriji peta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Soda in liha števila in Sedemstrana antiprizma
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej Soda in liha števila in Sestavljeno število
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Soda in liha števila in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Soda in liha števila in Seznam vrst števil
Sodost
Sódost je matematična lastnost, ki se lahko nanaša na.
Poglej Soda in liha števila in Sodost
Sodost in lihost funkcije
Sódost in líhost sta lastnosti, ki ju preučujemo pri funkcijah v matematiki.
Poglej Soda in liha števila in Sodost in lihost funkcije
Srečno število
Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.
Poglej Soda in liha števila in Srečno število
Središčni binomski koeficient
n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.
Poglej Soda in liha števila in Središčni binomski koeficient
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Soda in liha števila in Stefan-Boltzmannov zakon
Stopnja grafa
točkah. Prikazan je tudi graf s stopnjo 0. Stopnja (tudi valenca grafa) (oznaka \deg (v)\) točke je v teoriji grafov število povezav, ki so vezane na točko.
Poglej Soda in liha števila in Stopnja grafa
Sudoku
Lažja uganka ''sudoku'' Sudoku (sūdoku) je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9.
Poglej Soda in liha števila in Sudoku
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Soda in liha števila in Teorija števil
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej Soda in liha števila in Ulamovo število
Vampirsko število
Vampirsko število (ali pravo vampirsko število) je v matematiki sestavljeno naravno število v s sodim številom števk n, ki ga lahko razcepimo na dve celi števili x in y, vsako z n/2 števkami in brez vodilnih ničel, in, ki vsebuje vse števke obeh števil v poljubnem vrstnem redu.
Poglej Soda in liha števila in Vampirsko število
Varno praštevilo
Varno število je praštevilo oblike: kjer je p\, tudi praštevilo.
Poglej Soda in liha števila in Varno praštevilo
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Soda in liha števila in Zaporedje
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Soda in liha števila in Zgodovina števila π
Zimske olimpijske igre 1994
Maskoti Kristin in Håkon, norveška otroka, ki sta oblečena v tradicionalna oblačila Zimske olimpijske igre 1994 (uradno XVII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem.
Poglej Soda in liha števila in Zimske olimpijske igre 1994
Zvezda (teorija grafov)
Zvezda (oznaka Sn) je v teoriji grafov polni dvodelni graf K1,n, drevo z enim notranjim stičiščem (centrom) in n listi.
Poglej Soda in liha števila in Zvezda (teorija grafov)
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Soda in liha števila in 1 (število)
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Soda in liha števila in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Soda in liha števila in 2 (število)
69 (število)
69 (devétinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 69.
Poglej Soda in liha števila in 69 (število)
Prav tako znan kot Liho število, Neparno število, Parno število, Parnost, Sodo število.