Kazalo
60 odnosi: Šmarje pri Jelšah, Število, Štruklji, Živost, Četrta ženska sklanjatev, Četrta moška sklanjatev, Öre, Baltoslovanski jeziki, Beloruščina, Druga ženska sklanjatev, Dvojina, Flamci, Glagol, Indoevropski jeziki, Inki, Jezikovna vprašanja v zvezi z evrom, Kodeks medicinske deontologije Slovenije, Končnica (jezik), Konkordanca, Krajšava, Latinska slovnica, Manska gelščina, Množina, Na'vi (jezik), Nemščina, Oblikoslovje, Osebek, Osebni povratni zaimek, Osebni zaimek, Podspol, Policija, Polvikanje, Povedek, Povedkovnik, Pridevniški zaimek, Pridevnik, Prilastek, Prva ženska sklanjatev, Prva moška sklanjatev, Prva srednja sklanjatev, Samostalniška beseda, Samostalniški zaimek, Samostalnik, Seznam jezikoslovnih vsebin, Skladnja, Sklanjatev, Slovenska slovnica, Slovnična oseba, Slovnično število, Spolnik, ... Razširi indeks (10 več) »
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Slovnično število in Šmarje pri Jelšah
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Slovnično število in Število
Štruklji
Pečeni štruklji Prgini štruklji iz hruškine moke Štruklji so tradicionalna slovenska jed.
Poglej Slovnično število in Štruklji
Živost
Živost je v jezikoslovju slovnična lastnost oziroma podspol samostalniških besed moškega spola, ki poimenujejo bitja in ki se kaže v tožilniku ednine; le-ta je enak rodilniku ednine (npr. videti jelena; srečati našega pismonošo).
Poglej Slovnično število in Živost
Četrta ženska sklanjatev
V četrto žensko sklanjatev spadajo samostalniške besede, ki se sklanjajo kot pridevniške besede ženskega spola (npr. dežurna dežurne).
Poglej Slovnično število in Četrta ženska sklanjatev
Četrta moška sklanjatev
V četrto moško sklanjatev spadajo samostalniške besede, ki se sklanjajo kot pridevniške besede moškega spola.
Poglej Slovnično število in Četrta moška sklanjatev
Öre
Öre je ukinjena stotinska enota švedske krone.
Poglej Slovnično število in Öre
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Slovnično število in Baltoslovanski jeziki
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Slovnično število in Beloruščina
Druga ženska sklanjatev
Po drugi ženski sklanjatvi sklanjamo samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i (npr. perut, luč).
Poglej Slovnično število in Druga ženska sklanjatev
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Poglej Slovnično število in Dvojina
Flamci
Flámci (nizozemsko Vlamingen, ednina Vlaming) so prebivalci Flandrije, severnega dela Belgije.
Poglej Slovnično število in Flamci
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Slovnično število in Glagol
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Slovnično število in Indoevropski jeziki
Inki
Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.
Poglej Slovnično število in Inki
Jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
Enotno ime za evropsko valuto so voditelji držav članic EU izbrali na zasedanju Evropskega sveta decembra 1995 v Madridu, in sicer so izbrali ime euro.
Poglej Slovnično število in Jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
Kodeks medicinske deontologije Slovenije
Kodeks medicinske deontologije Slovenije je temeljno besedilo ZZS, ki ureja dolžnosti zdravnikov in zobozdravnikov na področju Republike Slovenije.
Poglej Slovnično število in Kodeks medicinske deontologije Slovenije
Končnica (jezik)
Končnica je v jezikoslovju končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede.
Poglej Slovnično število in Končnica (jezik)
Konkordanca
Konkordanca je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika tujka za skladnost ali ujemanje, zato se moderno jezikoslovje in literatura v večini primerov raje poslužujeta domačih izrazov.
Poglej Slovnično število in Konkordanca
Krajšava
Krajšave so v jezikoslovju kratice, formule, simboli in okrajšave.
Poglej Slovnično število in Krajšava
Latinska slovnica
Čeprav je latinščina uradni jezik države Vatikan, se prišteva med izumrle jezike.
Poglej Slovnično število in Latinska slovnica
Manska gelščina
Mánska gélščina ali mánščina (Gaelg) spada skupaj z irsko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Slovnično število in Manska gelščina
Množina
Množina je slovnično število, ki zaznamuje več kot dve stvari.
Poglej Slovnično število in Množina
Na'vi (jezik)
Jezik naʼvi (naʼvi: Lìʼfya leNaʼvi) je izmišljeni umetni jezik, prvotno narejen za film ''Avatar'' iz leta 2009.
Poglej Slovnično število in Na'vi (jezik)
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Slovnično število in Nemščina
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Slovnično število in Oblikoslovje
Osebek
Osebek (subjekt) je eden od stavčnih členov, ki izraža vrsto dejanj oziroma nosilca stanja.
Poglej Slovnično število in Osebek
Osebni povratni zaimek
Povrátni osébni zaímek je samostalniški zaimek, ki se rabi, kadar sta osebek in predmet ista oseba oziroma stvar.
Poglej Slovnično število in Osebni povratni zaimek
Osebni zaimek
Osébni zaímek je samostalniški zaimek, ki posredno poimenuje govorečega (osebni zaimki prve osebe), nagovorjenega (osebni zaimki druge osebe) ali neudeleženega (osebni zaimki tretje osebe) v pogovoru.
Poglej Slovnično število in Osebni zaimek
Podspol
Pòdspòl je slovnična lastnost samostalniške besede, ki zajema 2 kategoriji: živost in človeškost.
Poglej Slovnično število in Podspol
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Slovnično število in Policija
Polvikanje
Polvikanje, polovično vikanje ali pogovorno vikanje je vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini.
Poglej Slovnično število in Polvikanje
Povedek
Povédek (tudi predikát) je stavčni člen, ki odgovarja na vprašanje Kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi, torej v stavku izraža dogajanje.
Poglej Slovnično število in Povedek
Povedkovnik
Povédkovnik je polnopomenska besedna vrsta, katere skladenjska vloga je povedkovo določilo: všeč, rad, mraz...
Poglej Slovnično število in Povedkovnik
Pridevniški zaimek
Pridevniški zaimek je zaimenska beseda, ki zaznamuje svojino, vrsto, lastnost/kakovost ali količino in zamenjuje pridevnik.
Poglej Slovnično število in Pridevniški zaimek
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Slovnično število in Pridevnik
Prilastek
Prilástek (atribút) je stranski stavčni člen, ki ima v besedni zvezi običajno funkcijo določila samostalniškega jedra (odnosnice).
Poglej Slovnično število in Prilastek
Prva ženska sklanjatev
V prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico –e (npr. lip-a/lip-e).
Poglej Slovnično število in Prva ženska sklanjatev
Prva moška sklanjatev
Po prvi moški sklanjatvi se sklanjajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnice -a, -ú, -é (korak, koraka; most, mostu; dan, dne).
Poglej Slovnično število in Prva moška sklanjatev
Prva srednja sklanjatev
Po prvi (navadni) srednji sklanjatvi se sklanjajo samostalniki srednjega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -a. Osnovni sklanjatveni vzorec je samostalnik mesto.
Poglej Slovnično število in Prva srednja sklanjatev
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Poglej Slovnično število in Samostalniška beseda
Samostalniški zaimek
Samostálniški zaímek je samostalniška beseda, ki zamenjuje samostalnik in posredno poimenuje enoto stvarnosti.
Poglej Slovnično število in Samostalniški zaimek
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Slovnično število in Samostalnik
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Slovnično število in Seznam jezikoslovnih vsebin
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Slovnično število in Skladnja
Sklanjatev
Sklanjatev je pregibanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov po sklonu, spolu in številu.
Poglej Slovnično število in Sklanjatev
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Poglej Slovnično število in Slovenska slovnica
Slovnična oseba
Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku.
Poglej Slovnično število in Slovnična oseba
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Poglej Slovnično število in Slovnično število
Spolnik
Spôlnik (tudi člén ali artíkel) je v jezikoslovju kratka beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki običajno označuje spol in število.
Poglej Slovnično število in Spolnik
Stavčni člen
Stavčni člen je skladenjska pomenska enota stavka, ki ima posebno mesto v stavčni zgradbi in značilno vprašalnico.
Poglej Slovnično število in Stavčni člen
Tepanje
Tépanje je naselje v Občini Slovenske Konjice.
Poglej Slovnično število in Tepanje
Tercijalec
Tercijalec je izraz za pretirano pobožno osebo svetohlinskega značaja.
Poglej Slovnično število in Tercijalec
Tretja ženska sklanjatev
V tretjo žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine ničto oziroma glasovno prazno končnico (npr. Ines -ø, -ø).
Poglej Slovnično število in Tretja ženska sklanjatev
Tretja moška sklanjatev
V tretjo moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami, npr.
Poglej Slovnično število in Tretja moška sklanjatev
Tretja srednja sklanjatev
V tretjo srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami.
Poglej Slovnično število in Tretja srednja sklanjatev
Valirijski jeziki
Valirijski jeziki so izmišljena jezikovna družina iz zbirke fantazijskih romanov Georga R.R. Martina z naslovom Pesem ledu in ognja (A Song of Ice and Fire), in iz njihove televizijske priredbe Igra prestolov (Game of Thrones).
Poglej Slovnično število in Valirijski jeziki
Vikanje
Víkanje pomeni uporabo druge osebe množine moškega spola v govoru z eno osebo.
Poglej Slovnično število in Vikanje
Zaimek
Zaimek ali pronomen je pregibna beseda, ki nadomesti drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) ali pa prislov (prislovni zaimek).
Poglej Slovnično število in Zaimek
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Slovnično število in 1 (število)
Prav tako znan kot Ednina, Število (slovnica).