Kazalo
85 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abelova grupa, Adicija (razločitev), Aditivna konstanta, Al Hvarizmi, Algebrska struktura, Aritmetika, Asociativnost, Število, Štiri štirice, Blaise Pascal, Celo število, Celoštevilsko zaporedje, Deljenje, Distributivnost, Dvočlena operacija, Dvojiški komplement, Enačba, Eniški številski sistem, Enočlena operacija, Enotski ulomek, Eulerjeva enačba, Evklidski prostor, Fibonaccijeva beseda, Grška abeceda, Hiperoperacija, Homomorfizem, HP-35, HP-65, IDEA, Inverzni element, Kalkulator, Knuthova notacija, Kolobar (algebra), Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Komutativnost, Križ, Logaritemsko računalo, Matematična operacija, Matematični izraz, Matematika, Matrika, Midyjev izrek, Množenje, Modularna aritmetika, Monoid, Nasprotna vrednost, Neasociativni kolobar, Negativno število, ... Razširi indeks (35 več) »
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Poglej Seštevanje in Abel-Ruffinijev izrek
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Poglej Seštevanje in Abelova grupa
Adicija (razločitev)
Adicija je lahko.
Poglej Seštevanje in Adicija (razločitev)
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Poglej Seštevanje in Aditivna konstanta
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Seštevanje in Al Hvarizmi
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Seštevanje in Algebrska struktura
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Seštevanje in Aritmetika
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Seštevanje in Asociativnost
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Seštevanje in Število
Štiri štirice
Štíri štiríce je matematična igra, ki zahteva sestavljanje izrazov iz štirih štiric.
Poglej Seštevanje in Štiri štirice
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Seštevanje in Blaise Pascal
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Seštevanje in Celo število
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Poglej Seštevanje in Celoštevilsko zaporedje
Deljenje
\frac 20 4.
Poglej Seštevanje in Deljenje
Distributivnost
Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.
Poglej Seštevanje in Distributivnost
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Poglej Seštevanje in Dvočlena operacija
Dvojiški komplement
Dvojiški komplement je eden načinov zapisa predznačenih (negativnih) števil.
Poglej Seštevanje in Dvojiški komplement
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Seštevanje in Enačba
Eniški številski sistem
Eníški (unárni) števílski sistém je številski sistem, kjer so naravna števila predstavljena z združevanjem poljubno izbranega znaka (simbola) (npr. navpične črte |). Število n je tako predstavljeno z n ponovitvami znaka: Večja števila lahko zaradi preglednosti združujemo v skupine po pet.
Poglej Seštevanje in Eniški številski sistem
Enočlena operacija
Ênočlena operácija (tudi únarna operacija) je v matematiki enomestna operacija ali preslikava, ki enemu podatku priredi točno določen rezultat.
Poglej Seštevanje in Enočlena operacija
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Seštevanje in Enotski ulomek
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Seštevanje in Eulerjeva enačba
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Seštevanje in Evklidski prostor
Fibonaccijeva beseda
reznim zaporedjem s premico z naklonom 1/\Phi\, ali \Phi-1\,, kjer je \Phi \, število zlatega reza. Fibonaccijeva beseda je posebno zaporedje dvojiških števk (ali simbolov iz poljubne dvočrkovne abecede).
Poglej Seštevanje in Fibonaccijeva beseda
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Seštevanje in Grška abeceda
Hiperoperacija
V matematiki se s pomočjo hiperoperacije da operirati s števili.
Poglej Seštevanje in Hiperoperacija
Homomorfizem
Homomorfizma ne smemo zamenjevati s homeomorfizmom ---- Homomorfizem (ali včasih kar morfizem) je preslikava f, ki preslika množico A v množico B. Pri tem obstaja v A povezava * in v B povezava o. Za poljubna dva elementa a, b \in A ima preslikava lastnost f (a * b).
Poglej Seštevanje in Homomorfizem
HP-35
Žepni kalkulator HP-35 Matična plošča HP-35 HP-35 HP-35 je bil prvi žepni kalkulator podjetja Hewlett-Packard in prvi znanstveni žepni kalkulator – kalkulator s transcendentnimi funkcijami (trigonometrične in eksponentne funkcije).
Poglej Seštevanje in HP-35
HP-65
Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.
Poglej Seštevanje in HP-65
IDEA
IDEA (angl. International Data Encryption Algorithm) je simetrični bločni enkripcijski algoritem.
Poglej Seštevanje in IDEA
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Seštevanje in Inverzni element
Kalkulator
HP-35 iz leta 1972 TI-30 eco RS - na sončne celice Grafični kalkulator TI-89 Kalkulátor je elektronski žepni računski strojček.
Poglej Seštevanje in Kalkulator
Knuthova notacija
V matematiki je Knuthova gornjepuščična notacija metoda zapisovanja zelo velikih celih števil.
Poglej Seštevanje in Knuthova notacija
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Seštevanje in Kolobar (algebra)
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Seštevanje in Kompleksna ravnina
Kompleksno število
1.
Poglej Seštevanje in Kompleksno število
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Seštevanje in Komutativnost
Križ
Grški križ (vsi kraki enake dolžine) nad saltirjem; križ, katerega okončine so poševne Križ je geometrični lik, sestavljen iz dveh sekajočih črt ali ploskev.
Poglej Seštevanje in Križ
Logaritemsko računalo
Logarítemsko računálo (po domače imenovano »reh'nšiber«, iz nemške besede Rechenschieber) je preprost analogni računalnik, podoben ravnilu, po navadi sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja.
Poglej Seštevanje in Logaritemsko računalo
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Seštevanje in Matematična operacija
Matematični izraz
Matemátični izràz je zapis sestavljen iz števil, spremenljivk, matematičnih funkcij in operacij ter iz oklepajev, ki določajo vrstni red računanja.
Poglej Seštevanje in Matematični izraz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Seštevanje in Matematika
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Seštevanje in Matrika
Midyjev izrek
Midyjev izrek v matematiki obravnava desetiški razvoj ulomkov oblike a/p, kjer je p praštevilo, ulomek a/p pa je okrajšani neskončni desetiški ulomek s sodo periodo.
Poglej Seštevanje in Midyjev izrek
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Seštevanje in Množenje
Modularna aritmetika
Ustaljen čas na tej se lahko izvaja z uporabo aritmetičnega modula 12. V matematiki je modularna aritmetika sistem aritmetike za cela števila, kjer se števila "ponovno vrtijo okoli", ko dosežejo določeno vrednost, ki se imenuje modulo (ali modul).
Poglej Seštevanje in Modularna aritmetika
Monoid
Mónoid M.
Poglej Seštevanje in Monoid
Nasprotna vrednost
V matematiki je nasprotna vrednost števila a število, ki skupaj s številom a daje seštevek, ki je enak 0.
Poglej Seštevanje in Nasprotna vrednost
Neasociativni kolobar
Neasociativni kolobar je v abstraktni algebri posplošitev pojma kolobarja.
Poglej Seštevanje in Neasociativni kolobar
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Seštevanje in Negativno število
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Poglej Seštevanje in Nevtralni element
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Seštevanje in Newtonova metoda
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Seštevanje in Obseg (algebra)
Odštevanje
Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Seštevanje in Odštevanje
Particija (teorija števil)
poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.
Poglej Seštevanje in Particija (teorija števil)
Pascaline
Pascaline v muzeju Pascaline je bilo mehanično računalo, zmožno neposrednega seštevanja in odštevanja, ki ga je leta 1642 izumil Blaise Pascal in danes velja za začetnika mehaničnih računal.
Poglej Seštevanje in Pascaline
Plus
Plús (+) je v matematiki znak za seštevanje (1+2.
Poglej Seštevanje in Plus
Polgrupa
Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.
Poglej Seštevanje in Polgrupa
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Seštevanje in Polinom
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Seštevanje in Preslikava
Problem števila zrn na šahovnici
Problem števila zrn na šahovnici je v razvedrilni matematiki problem v obliki besednega problema: V problemu se poleg riževih pojavljajo lahko tudi pšenična zrna.
Poglej Seštevanje in Problem števila zrn na šahovnici
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Seštevanje in Programski jezik C
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Seštevanje in Prve visoke civilizacije
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Seštevanje in Računalnik
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Seštevanje in Racionalno število
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Seštevanje in René Descartes
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Seštevanje in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Seštevanje in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Seštevanje in Seznam matematičnih vsebin
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Seštevanje in Simetrija
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Seštevanje in Soda in liha števila
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Seštevanje in Stari Egipt
Surrealno število
drevesa surrealnih števil. Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila.
Poglej Seštevanje in Surrealno število
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Seštevanje in Teorija grup
Teorija obsegov
Teorija obsegov je veja matematike, ki raziskuje značilnosti obsegov.
Poglej Seštevanje in Teorija obsegov
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Seštevanje in Ubežna hitrost
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Seštevanje in Ulomek
Večkratna množica
Večkrátna mnóžica se v matematiki razlikuje od množice, ker ima lahko več enakih elementov.
Poglej Seštevanje in Večkratna množica
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Seštevanje in Vektor (matematika)
Vodilna ničla
Vodílna níčla je vsaka števka 0, ki je v pozicijskem zapisu pred nizom števila.
Poglej Seštevanje in Vodilna ničla
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Seštevanje in Vrsta (matematika)
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Seštevanje in Vsota
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Seštevanje in Zgodovina matematike
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Seštevanje in 0
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Seštevanje in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
Prav tako znan kot Sumacija.