Odpri v Google MapsKazalo
24 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Berlin, Ernst Karl Abbe, Francosko-pruska vojna, Hamburg, Hohenzollerji, Kaliningrad, Kancler Nemčije, Kraljevina Bavarska, Kraljevina Saška, Ludwig Otto Hesse, Majna, Mantova, Max Planck, Nemške oborožene sile (1871–1919), Nemški Bundesrat, Otto von Bismarck, Prusija, Speicherstadt, Viljem I. Nemški, Wilhelm Röntgen, Woldemar Voigt, Zvezna kancelarija (Nemčija), 23. avgust.
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Severnonemška konfederacija in Avstrijsko cesarstvo
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Severnonemška konfederacija in Berlin
Ernst Karl Abbe
Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.
Poglej Severnonemška konfederacija in Ernst Karl Abbe
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Severnonemška konfederacija in Francosko-pruska vojna
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Severnonemška konfederacija in Hamburg
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Severnonemška konfederacija in Hohenzollerji
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Severnonemška konfederacija in Kaliningrad
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Poglej Severnonemška konfederacija in Kancler Nemčije
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Severnonemška konfederacija in Kraljevina Bavarska
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Severnonemška konfederacija in Kraljevina Saška
Ludwig Otto Hesse
Ludwig Otto Hesse nemški matematik, * 22. april, 1811, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija) † 4. avgust 1874, München, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Severnonemška konfederacija in Ludwig Otto Hesse
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Poglej Severnonemška konfederacija in Majna
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Severnonemška konfederacija in Mantova
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Severnonemška konfederacija in Max Planck
Nemške oborožene sile (1871–1919)
Nemške oborožene sile ali Cesarska nemška vojska (Heer) je bil naziv za kopensko vojsko Nemškega cesarstva (znana tudi kot Cesarska vojska (Reichsheer) ali Cesarska nemška vojska).
Poglej Severnonemška konfederacija in Nemške oborožene sile (1871–1919)
Nemški Bundesrat
Poslopje Bundesrata. Nemški Bundesrat (dobesedno Zvezni svet) je zakonodajni organ, ki predstavlja šestnajst nemških zveznih dežel (zveznih držav) na zvezni ravni (nemško: Bundesebene).
Poglej Severnonemška konfederacija in Nemški Bundesrat
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Severnonemška konfederacija in Otto von Bismarck
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Severnonemška konfederacija in Prusija
Speicherstadt
Speicherstadt (Mesto skladišč) v Hamburgu, Nemčija, je največje okrožje skladišč na svetu, kjer stavbe stojijo na lesenih, hrastovih pilotih.
Poglej Severnonemška konfederacija in Speicherstadt
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Severnonemška konfederacija in Viljem I. Nemški
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Poglej Severnonemška konfederacija in Wilhelm Röntgen
Woldemar Voigt
Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.
Poglej Severnonemška konfederacija in Woldemar Voigt
Zvezna kancelarija (Nemčija)
Urad zveznega kanclerja (tudi: zvezna kancelarija) je urad nemškega kanclerja, vodje zvezne vlade.
Poglej Severnonemška konfederacija in Zvezna kancelarija (Nemčija)
23. avgust
23.
Poglej Severnonemška konfederacija in 23. avgust