Kazalo
65 odnosi: Albrecht von Wallenstein, Altranstädtski mir, Ana Ruska, Askanijci, Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstro-Ogrska, Šlezijske cerkve milosti, Šlezijske vojne, Šmalkaldenska vojna, Šmalkaldenska zveza, Bavarska nasledstvena vojna, Bernard Čeferin, Bitka pri Monoštru (1664), Blagajev volčin, Brandenburg (volilna kneževina), Chemnitz, Coburg, Delitve Poljske, Devetletna vojna, Friderik Avgust, Friderik Avgust I. Saški, Gabriel Bethlen, Gotthold Ephraim Lessing, Habsburška monarhija, Hannover, Hans Baldung, Hohenzollerji, Jan III. Sobieski, Jurij Podjebradski, Karel IV. Luksemburški, Karel V. Habsburški, Kraljevina Saška, Kristijan III. Danski, Kristijan VI. Danski, Lužica, Ludvik IV. Wittelsbaški, Maksimilijan I. Bavarski, Matija Korvin, Mavricij Saški, Meissenski porcelan, Naumburška stolnica, Ostfalija, Palatinat, Passavski sporazum, Peter Veliki, Plemenska vojvodina Saška, Prusija, Quedlinburg, ... Razširi indeks (15 več) »
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Albrecht von Wallenstein
Altranstädtski mir
Altranstädtski mir je bil sklenjen med švedskim kraljem Karlom XII. in volilnim knezom Saške Avgustom II 24.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Altranstädtski mir
Ana Ruska
Ana Ivanovna (rusko: Анна Ивановна), ruska carica, * 7. februar (28. februar, ruski koledar) 1693, Moskva, † 28. oktober (17. oktober) 1740, Sankt Peterburg.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Ana Ruska
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Askanijci
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Avgust III. Poljski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Avgust Močni
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Saška (volilna kneževina) in Avstrijska nasledstvena vojna
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Avstro-Ogrska
Šlezijske cerkve milosti
Cerkev milosti v Miliczu/Militschu Šest protestantskih cerkev v Šleziji nosi naziv cerkve milosti, ker so jih v skladu z Alstadtsko konvencijo iz leta 1707 zgradili po milosti cesarja Jožefa. I., (katoliškega) vladarja Šlezije.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Šlezijske cerkve milosti
Šlezijske vojne
Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Šlezijske vojne
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Šmalkaldenska zveza
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Bavarska nasledstvena vojna
Bernard Čeferin
Bernard Čeferin (tudi Zeferin, Zefferin), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit, šolnik, misijonar in nabožni pisatelj, * 21. maj 1628, Gorica, † 15. april 1679, Gorica.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Bernard Čeferin
Bitka pri Monoštru (1664)
Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Bitka pri Monoštru (1664)
Blagajev volčin
Blagajev volčin, tudi beli kozlovec, rumena jožefca, kraljeva roža, blagajka in igalkaPerko, Orožen Adamič; 1999, str.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Blagajev volčin
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Brandenburg (volilna kneževina)
Chemnitz
Chemnitz (od 1953 do 1990: Karl-Marx-Stadt, 'mesto Karla Marxa') je tretje največje mesto v nemški zvezni državi Saška za Leipzigom in Dresdnom.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Chemnitz
Coburg
Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Coburg
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Delitve Poljske
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Devetletna vojna
Friderik Avgust
Friderik Avgust je pogosto ime za saške vladarje.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Friderik Avgust
Friderik Avgust I. Saški
Friderik Avgust I. Saški, saški kralj (1805-1827), saški volilni knez (1763-1806, kot Friderik Avgust III.) in vojvoda vojvodine Varšave (1807-1813, kot Friderik Avgust I.), * 23. december 1750, Dresden, † 5. maj 1827, Dresden.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Friderik Avgust I. Saški
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Gabriel Bethlen
Gotthold Ephraim Lessing
Gotthold Ephraim Lessing, nemški pisatelj, filozof, dramatik, publicist, umetnostni kritik, * 22. januar 1729, Kamjenc, Gornje Lužice, Elektorat Saška, † 15. februar 1781, Braunschweig, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Gotthold Ephraim Lessing
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Habsburška monarhija
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Hannover
Hans Baldung
Hans Baldung Grien ali Grün, nemški slikar, grafik, * 1484, † september 1545.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Hans Baldung
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Hohenzollerji
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Jan III. Sobieski
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Jurij Podjebradski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Karel IV. Luksemburški
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Karel V. Habsburški
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Kraljevina Saška
Kristijan III. Danski
Kristijan III., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 12. avgust 1503, grad Gottorf v Schleswigu, † 1. januar 1559, Kolding.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Kristijan III. Danski
Kristijan VI. Danski
Kristijan VI., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 30. november 1699, Kopenhagen, † 6. avgust 1746, Hørsholm.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Kristijan VI. Danski
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Lužica
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Ludvik IV. Wittelsbaški
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Maksimilijan I. Bavarski
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Matija Korvin
Mavricij Saški
Mavricij Saški, vojvoda in volilni knez Saške, * 21. marec, 1521, Freiberg, † 9. julij, 1553, pri Sievershausnu.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Mavricij Saški
Meissenski porcelan
Meissenski porcelan je bil prvi evropski trdi porcelan.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Meissenski porcelan
Naumburška stolnica
Naumburška stolnica iz zraka (2018) Zahodni stolp in križni hodnik Zahodni kor in zahodni stolp Naumburška stolnica ali evangeličanska stolnica svetega Petra in Pavla v Naumburgu (nemško Naumburger Dom St. Peter und Paul) je nekdanja stolnica Naumburške škofije in sega večinoma v prvo polovico 13.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Naumburška stolnica
Ostfalija
Ostfalija okoli leta 1000 na karti iz 19. stoletja Ostfalija (nemško Ostfalen, ostfalsko Oostfalen) je zgodovinska pokrajina v severni Nemčiji, ki obsega vzhodne gaue (grofije) zgodovinske vojvodine Saške in jo v grobem omejujejo reke Leine na zahodu ter Laba in Saale na vzhodu.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Ostfalija
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Palatinat
Passavski sporazum
Passavski sporazum je bil sklenjen avgusta 1552 po uporu severno-nemških protestatskih knezov pod vodstvom Mavricija Saškega kot začasni kompromis med upornimi knezi in Ferdinandom I., tedaj nemškim kraljem in predstavnikom cesarja.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Passavski sporazum
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Peter Veliki
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Plemenska vojvodina Saška
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Prusija
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Quedlinburg
Reunije
Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Reunije
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Ruski imperij
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Saška
Saška (razločitev)
Saška je lahko:;Geografija.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Saška (razločitev)
Saško zrcalo
brandenburški mejni grof s posodo tople vode; SPODAJ: novi kralj pred veljaki. Saško zrcalo (nemško: Sachsenspiegel) je najstarejša in najpomembnejša nemška pravna knjiga srednjega veka.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Saško zrcalo
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Sedemletna vojna
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Sveto rimsko cesarstvo
Turinška kotlina
Turinška kotlina (nemško Thüringer Becken) je geološka depresija v osrednjem in severozahodnem delu Turingije v Nemčiji, ki jo prečka več rek, od katerih je najdaljša Unstrut.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Turinška kotlina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Velika severna vojna
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Vojvodina Varšava
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Volilna kneževina
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Volilni knez
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Wettinci
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Saška (volilna kneževina) in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Saška (volilna kneževina) in Zlata bula (1356)