Kazalo
20 odnosi: Živost, Četrta ženska sklanjatev, Četrta moška sklanjatev, Besedna vrsta, Izpeljanka, Oblikoslovje, Osebek, Podspol, Polnopomenska beseda, Posamostaljena pridevniška beseda, Povedek, Povedkovo določilo, Pridevnik, Samostalniški zaimek, Samostalnik, Sklon, Slovnični spol, Vez (jezikoslovje), Zaimek, Zgodovina slovenskega besedotvorja.
Živost
Živost je v jezikoslovju slovnična lastnost oziroma podspol samostalniških besed moškega spola, ki poimenujejo bitja in ki se kaže v tožilniku ednine; le-ta je enak rodilniku ednine (npr. videti jelena; srečati našega pismonošo).
Poglej Samostalniška beseda in Živost
Četrta ženska sklanjatev
V četrto žensko sklanjatev spadajo samostalniške besede, ki se sklanjajo kot pridevniške besede ženskega spola (npr. dežurna dežurne).
Poglej Samostalniška beseda in Četrta ženska sklanjatev
Četrta moška sklanjatev
V četrto moško sklanjatev spadajo samostalniške besede, ki se sklanjajo kot pridevniške besede moškega spola.
Poglej Samostalniška beseda in Četrta moška sklanjatev
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Samostalniška beseda in Besedna vrsta
Izpeljanka
Izpeljanke so vrsta tvorjenk, ki nastane tako, da enodelni (zloženi ali nezloženi) besedotvorni podstavi dodamo priponsko ali poponsko obrazilo (rož-ica, udariti se).
Poglej Samostalniška beseda in Izpeljanka
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Samostalniška beseda in Oblikoslovje
Osebek
Osebek (subjekt) je eden od stavčnih členov, ki izraža vrsto dejanj oziroma nosilca stanja.
Poglej Samostalniška beseda in Osebek
Podspol
Pòdspòl je slovnična lastnost samostalniške besede, ki zajema 2 kategoriji: živost in človeškost.
Poglej Samostalniška beseda in Podspol
Polnopomenska beseda
Polnopomenske oz.
Poglej Samostalniška beseda in Polnopomenska beseda
Posamostaljena pridevniška beseda
Posamostaljena pridevniška beseda je samostalniška beseda, ki je nastala iz pridevnika.
Poglej Samostalniška beseda in Posamostaljena pridevniška beseda
Povedek
Povédek (tudi predikát) je stavčni člen, ki odgovarja na vprašanje Kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi, torej v stavku izraža dogajanje.
Poglej Samostalniška beseda in Povedek
Povedkovo določilo
Povedkovo določilo je del povedka ob pomožnem glagolu (vezi).
Poglej Samostalniška beseda in Povedkovo določilo
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Samostalniška beseda in Pridevnik
Samostalniški zaimek
Samostálniški zaímek je samostalniška beseda, ki zamenjuje samostalnik in posredno poimenuje enoto stvarnosti.
Poglej Samostalniška beseda in Samostalniški zaimek
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Samostalniška beseda in Samostalnik
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Samostalniška beseda in Sklon
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Samostalniška beseda in Slovnični spol
Vez (jezikoslovje)
Véz ali kópula je v jezikoslovju jedrni del povedka, na primer glagolskoimenskega.
Poglej Samostalniška beseda in Vez (jezikoslovje)
Zaimek
Zaimek ali pronomen je pregibna beseda, ki nadomesti drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) ali pa prislov (prislovni zaimek).
Poglej Samostalniška beseda in Zaimek
Zgodovina slovenskega besedotvorja
Slovensko besedotvorje se je začelo obravnavati leta 1811, ko je začela izhajati Vodnikova slovnica.
Poglej Samostalniška beseda in Zgodovina slovenskega besedotvorja