Kazalo
26 odnosi: Asertivnost, Delovna zavzetost, Duševno zdravje na delovnem mestu, Generacijske razlike na delovnem mestu, Identiteta na spletu, Izgorelost, Kariera, Karierno svetovanje, Karizmatično vodenje, Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu, Mentorstvo, Motiviranje zaposlenih, Nasilje na delovnem mestu, Poklicna samopodoba, Psihično nasilje, Psihologija oglaševanja, Psihosocialna tveganja na delovnem mestu, Samoučinkovitost, Samoučinkovitost na delovnem mestu, Teorija socialne identitete, Trajnostna potrošnja, Upokojitev, Upravljanje s časom, Velika depresivna motnja, Zaposljivost, Zdravstvena psihologija dela.
Asertivnost
Asertivnost je sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čimer hkrati upoštevamo našega sogovornika.
Poglej Samospoštovanje in Asertivnost
Delovna zavzetost
Delovna zavzetost je stanje, v katerem zaposleni doživlja občutja učinkovitosti, energičnosti in povezanost s svojimi delom, hkrati pa se čuti sposobnega, da uspešno opravlja delovne zahteve.
Poglej Samospoštovanje in Delovna zavzetost
Duševno zdravje na delovnem mestu
Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju.
Poglej Samospoštovanje in Duševno zdravje na delovnem mestu
Generacijske razlike na delovnem mestu
Generacijske razlike na delovnem mestu se kažejo predvsem v vrednotah in načinu dela različnih generacij in lahko predstavljajo oteženo delo ali načine komuniciranja, če se jih ne zavedamo.
Poglej Samospoštovanje in Generacijske razlike na delovnem mestu
Identiteta na spletu
Identiteta na spletu (v nadaljevanju: on-line identiteta) je družbena identiteta, ki jo uporabniki omrežja osnujejo v skupnostih na spletu.
Poglej Samospoštovanje in Identiteta na spletu
Izgorelost
Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti.
Poglej Samospoštovanje in Izgorelost
Kariera
Kariera je izraz za uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja.
Poglej Samospoštovanje in Kariera
Karierno svetovanje
Pri kariernem svetovanju se oseba ob pomoči osebnega svetovalca odloči o svojih kariernih ciljih in sprejme karierne odločitve.
Poglej Samospoštovanje in Karierno svetovanje
Karizmatično vodenje
Teorija karizmatičnega vodenja se je oblikovala v 80. letih dvajsetega stoletja, ko so velika severnoameriška podjetja začutila potrebo po spremembah poslovanja in vodenja, predvsem zaradi vse večje konkurence s strani tujih podjetij.
Poglej Samospoštovanje in Karizmatično vodenje
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu se nanaša na kakršnokoli namerno vedenje organizacijskega člana, ki ga delovna organizacija vidi kot nasprotujočega njenim legitimnim interesom.
Poglej Samospoštovanje in Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Mentorstvo
Mentorstvo je proces, v katerem izkušenjsko bogat posameznik pomaga mlajšemu pri njegovem razvoju in napredku ter proces usmerjanja in vodenja mladega neizkušenega človeka z nasveti in pojasnili.
Poglej Samospoštovanje in Mentorstvo
Motiviranje zaposlenih
Motiviranje zaposlenih je proces, pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih.
Poglej Samospoštovanje in Motiviranje zaposlenih
Nasilje na delovnem mestu
Nasilje na delovnem mestu vključuje fizični napad, ogrožujoče obnašanje, nadlegovanje ali verbalna zloraba, delovno mesto pa je lahko katerakoli lokacija, začasna ali permanentna, kjer zaposleni opravlja službeno dolžnost.
Poglej Samospoštovanje in Nasilje na delovnem mestu
Poklicna samopodoba
Poklicna samopodoba obsega posameznikova prepričanja o tem, kdo je in predvsem kaj želi postati na poklicnem področju.
Poglej Samospoštovanje in Poklicna samopodoba
Psihično nasilje
Psíhično nasílje je ena izmed oblik nasilja.
Poglej Samospoštovanje in Psihično nasilje
Psihologija oglaševanja
Psihologija predstavlja pomemben del teorije in prakse oglaševanja in trženja.
Poglej Samospoštovanje in Psihologija oglaševanja
Psihosocialna tveganja na delovnem mestu
Psihosocialna nevarnost je katerakoli nevarnost pri delu, ki vpliva na psihološko blagostanje zaposlenih.
Poglej Samospoštovanje in Psihosocialna tveganja na delovnem mestu
Samoučinkovitost
Samoučinkovitost je psihološki konstrukt, ki predstavlja prepričanja posameznikov o njihovih lastnih sposobnostih izvajanja nadzora nad osebnim delovanjem, delovanjem v njihovi okolici in dogodki, ki vplivajo na njihovo življenje.
Poglej Samospoštovanje in Samoučinkovitost
Samoučinkovitost na delovnem mestu
Samoučinkovitost je prepričanje posameznika v lastno zmožnost za izvedbo določenih dejanj.
Poglej Samospoštovanje in Samoučinkovitost na delovnem mestu
Teorija socialne identitete
Teorija socialne identitete je ena izmed teorij, ki sodi v okvir sodobnejših teorij socialne kognicije.
Poglej Samospoštovanje in Teorija socialne identitete
Trajnostna potrošnja
Človek za življenje potrebuje stabilno klimo, zaščito pred škodljivim UV-sevanjem, čisto vodo in zrak ter obnovljive vire mineralov in organskih materialov, kot je na primer les in zemeljska prst.
Poglej Samospoštovanje in Trajnostna potrošnja
Upokojitev
Upokojítev je zaključitev dela ali kariere, navadno v pozni odraslosti, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev.
Poglej Samospoštovanje in Upokojitev
Upravljanje s časom
Upravljanje s časom (angl. time management) je skupek vedenj in strategij, katerih cilj je doseči učinkovito izrabo časa z uporabo ciljno orientiranih dejavnosti.
Poglej Samospoštovanje in Upravljanje s časom
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Poglej Samospoštovanje in Velika depresivna motnja
Zaposljivost
Zaposljivost je pogoj za zaposlenost Kramberger, A. in Pavlin, S. (ur.). (2007).
Poglej Samospoštovanje in Zaposljivost
Zdravstvena psihologija dela
Zdravstvena psihologija dela je področje psihologije, ki se ukvarja z varnostjo, zdravjem in dobrim počutjem na delovnem mestu.
Poglej Samospoštovanje in Zdravstvena psihologija dela