Kazalo
32 odnosi: Alpska tundra, Alpski botanični vrt Juliana, Živi svet v Triglavskem narodnem parku, Blato na Jelovici, Bor (drevo), Dlakavi sleč, Dleskovška planota, Geografija Slovenije, Golaki in Smrekova draga, Ibersko gorovje, Jerebika, Julijske Alpe, Logarska dolina, Močvirje, Modro kosteničevje, Naravni park Bucegi, Naravni park Rilskega samostana, Nizke Tatre, Poganjek, Rastlinstvo Alp, Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst, Reliefne oblike, Ruševec, Seznam bioloških vsebin, Seznam dreves na območju Slovenije, Seznam slovenskih dvatisočakov, Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine, Snežnik, Tatre (gorovje), Velika planina, Visoko barje, Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih.
Alpska tundra
Alpska tundra je vrsta naravne regije ali bioma, ki ne vsebuje dreves, ker se razteza na velikih nadmorskih višinah.
Poglej Rušje in Alpska tundra
Alpski botanični vrt Juliana
Alpski botanični vrt Juliana v Trenti je leta 1926 ustanovil Albert Bois de Chesne (1871-1953) ob vznožju Kukle.
Poglej Rušje in Alpski botanični vrt Juliana
Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Alpski kozorog (''Capra ibex'') se človekove bližine ne boji. To je tudi vzrok, da so jih v Alpah sredi 19.stoletja skoraj iztrebili. Prvih 15 kozorogov so leta 1964 naselili v dolino Zadnjice v Trenti. Živi svet v Triglavskem narodnem parku je prisoten v ostrem visokogorju s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah je življenju bolj naklonjeno prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
Poglej Rušje in Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Blato na Jelovici
Blato na Jelovici je poleg Ledin zelo pomembno visoko barje na Jelovici.
Poglej Rušje in Blato na Jelovici
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Rušje in Bor (drevo)
Dlakavi sleč
Dlakavi sleč (znanstveno ime Rhododendron hirsutum) je nizek vedno zelen grmiček, ki zraste prek 1 m visoko.
Poglej Rušje in Dlakavi sleč
Dleskovška planota
Dleskovška planota: pogled na Malo Ojstrico in Moličko planino z juga Dleskovška planota (tudi Veža) je gorska kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah s sledovi poledenitve.
Poglej Rušje in Dleskovška planota
Geografija Slovenije
Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.
Poglej Rušje in Geografija Slovenije
Golaki in Smrekova draga
Golaki in Smrekova draga so del Trnovske planote in so razglašeni za naravni rezervat.
Poglej Rušje in Golaki in Smrekova draga
Ibersko gorovje
Ibersko gorovje (špansko: Sistema Ibérico, izgovarja se) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.
Poglej Rušje in Ibersko gorovje
Jerebika
Jerebíka (znanstveno ime Sorbus aucuparia) je listnato drevo z užitnimi plodovi.
Poglej Rušje in Jerebika
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Rušje in Julijske Alpe
Logarska dolina
Logarska dolina je alpska ledeniška dolina, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah oz.
Poglej Rušje in Logarska dolina
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Rušje in Močvirje
Modro kosteničevje
sličica Modro kosteničevje (znanstveno ime Lonicera caerulea) je do dva metra visok listopaden grm z (načeloma) užitnimi plodovi iz družine kovačnikovk, razširjen na severni polobli.
Poglej Rušje in Modro kosteničevje
Naravni park Bucegi
Naravni park Bucegi (romunsko Parcul Natural Bucegi) je zaščiteno območje (kategorija naravnega parka V po IUCN) v upravnih okrožjih Brașov, Dambovița in Prahova v Romuniji.
Poglej Rušje in Naravni park Bucegi
Naravni park Rilskega samostana
Naravni park Rilskega samostana (bolgarsko Природен парк Рилски манастир - Priroden park Rilski manastir) je eden največjih.
Poglej Rušje in Naravni park Rilskega samostana
Nizke Tatre
Nizke Tatre so gorovje geološke regije Fatra-Tatre v Karpatih na Slovaškem.
Poglej Rušje in Nizke Tatre
Poganjek
Glede na red ločujemo glavni poganjek (pri drevesih deblo) in stranske poganjke (pri drevesih veje in vejice). Na sliki je pripadnik aravkarijevk (Araucariaceae). Poganjek je rastlinsko steblo z listi in cvetovi.
Poglej Rušje in Poganjek
Rastlinstvo Alp
Rastlinska pestrost na nadmorski višini nad 2000 m Planika (''Leontopodium alpinum'') velja za simbol Alp Nekatere vrste svišča (tu ''Clusius encian'', ''Gentiana clusii'') z intenzivno modro barvo so znane tudi kot tipične alpske rastline.
Poglej Rušje in Rastlinstvo Alp
Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst
17.
Poglej Rušje in Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst
Reliefne oblike
Reliéfne oblíke so posamezne vzpetine, kotline in ravnine na zemeljskem površju.
Poglej Rušje in Reliefne oblike
Ruševec
Ruševec (znanstveno ime Lyrurus tetrix) je velika kura iz družine poljskih kur, ki živi v Evropi in Osrednji Aziji do Mongolije, naselili pa so jih tudi v Severni Ameriki.
Poglej Rušje in Ruševec
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Rušje in Seznam bioloških vsebin
Seznam dreves na območju Slovenije
Seznam dreves in ovijalk na območju Slovenije je seznam, na katerem so uvrščene rastline, ki rastejo v naravnem okolju.
Poglej Rušje in Seznam dreves na območju Slovenije
Seznam slovenskih dvatisočakov
Seznam slovenskih dvatisočakov obsega le vrhove z imenom in izmerjeno višino, ki se nahajajo v Sloveniji ali so na njeni meji.
Poglej Rušje in Seznam slovenskih dvatisočakov
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine.
Poglej Rušje in Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine
Snežnik
Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.
Poglej Rušje in Snežnik
Tatre (gorovje)
Tatre ali v poljščini - plurale tantum), so gorovje v Zahodnih Karpatih ki tvorijo naravno mejo med Slovaško in Poljsko. So najvišje gore v Karpatih. Tatre se razlikujejo od Nizkih Tater (slovaško Nízke Tatry), ločenega slovaškega gorovja južneje. Tatre zavzemajo površino 785 kvadratnih kilometrov, od tega približno 610 kvadratnih kilometrov (77,7 %) na Slovaškem in približno 175 kvadratnih kilometrov (22,3 %) na Poljskem.
Poglej Rušje in Tatre (gorovje)
Velika planina
Vélika planína je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se razprostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.
Poglej Rušje in Velika planina
Visoko barje
Šotni mah (''Sphagnum'' spp.) na visokem barju Visoko barje je mokrišče, katerega rastline so z nalaganjem izgubile stik s podtalnico.
Poglej Rušje in Visoko barje
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je park in zaščiten kulturni spomenik v Petanjcih v Prekmurju.
Poglej Rušje in Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
Prav tako znan kot Gorski bor, Pinus montana, Pinus mugo, Planinski bor, Ruševje.