Hitreje kot brskalnik!
298 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abelova grupa, Absolutna vrednost, Abstraktna algebra, Aditivna konstanta, Aleksander Jakovljevič Hinčin, Algebra z deljenjem, Algebrska geometrija, Algebrska krivulja, Algebrska struktura, Algebrsko število, Arhimedov aksiom, Aritmetično-geometrična sredina, Arthur Cayley, Asociativnost, Augustin Louis Cauchy, Avtomorfizem, Število, Število alef, Število bet, Število praštevil, Število zlatega reza, Številska premica, Številski sistem, Števka, Števna množica, Bézoutova matrika, Besslova funkcija, Bikompleksno število, Bill Gosper, Binomski koeficient, Bivektor, Brez škode za splošnost, Cantorjev diagonalni dokaz, Cantorjeva množica, Cauchy–Schwarzova neenakost, Cauchyjev produkt, Cauchyjeva porazdelitev, Cayley-Dicksonova konstrukcija, Celi del, Centralni moment, Charles Sanders Peirce, Cliffordova algebra, Conwayjevo zaporedje, Cotesova spirala, Cramerjevo pravilo, D'Alembertov kriterij, De Moivreova formula, Deljenje z ničlo, Delno urejena množica, ..., Descartesov oval, Determinanta, Dielektričnost, Diferencialna enačba, Dinamični sistem, Dirichletova funkcija eta, Dualni kvaternion, Dualno število, Dvojno stohastična matrika, Dvorazmerje, Eksponentna porazdelitev, Eksponentni integral, Ekvivalenčna relacija, Element (matematika), Elementarna funkcija, Elipsoid, Eliptična krivulja, Enačba, Engelov razvoj, Enotski interval, Euler-Maclaurinova formula, Eulerjeva enačba, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Eulerjeva formula, Evdoks, Evklidski prostor, Faktorizacija, Funkcija (matematika), Funkcija gama, Funkcija napake, Funkcija Z, Funkcijska enačba, Geometrična porazdelitev, Geometrija, Georg Ferdinand Cantor, Gijasedin al-Kaši, Gregory Chaitin, Gregoryjevo število, Grupa, Gumbelova porazdelitev, Gumbelova porazdelitev 1. tipa, Gumbelova porazdelitev 2. tipa, Harmonična sredina, Harmonična vrsta, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Hermann Weyl, Hermitov problem, Hermitska matrika, Hessova matrika, Hinčinova konstanta, Hiperbolična porazdelitev, Hiperbolični kvaternion, Hiperbolično število, Hiperkompleksno število, Hiperrealno število, Hurwitzeva matrika, Impedanca, Infinitezimala, Integral, Interval (matematika), Invarianta (matematika), Iracionalno število, Izolirana točka, Izomorfizem, Izračunljivo število, Jean-Robert Argand, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Julijanski dan, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Kardinalno število, Kardinalnost, Katenoid, Kemijski element, Koeficient simetrije, Kokvaternion, Kolobar (algebra), Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Komutativnost, Konjugirano transponirana matrika, Konstanta, Konstanta omega, Kontinuum (razločitev), Kontinuum (teorija množic), Konvergenčni polmer, Koordinatni sistem, Kopozitivna matrika, Korenjenje, Krožna algebrska krivulja, Kurt Gödel, Kvadratna enačba, Kvadratna funkcija, Kvadratni koren, Kvadratni koren števila 2, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, Kvaternion, Lagrangeeva enakost, Lagrangeevo število, Lambertova funkcija W, Laplaceova porazdelitev, Leopold Kronecker, Lev Semjonovič Pontrjagin, Liejeva grupa, Linearna algebra, Linearna funkcija, Logaritem, Logaritemska logistična porazdelitev, Logaritemska spirala, Logaritemski integral, Logistična porazdelitev, Magnetna permeabilnost, Magnituda, Maple, Mark Kac, Matematična analiza, Matematična struktura, Matematika, Matrika, Matrika M, Matrika vrtenja, Möbiusova funkcija, Mera (matematika), Mera iracionalnosti, Meritev, Metrični prostor, Množenje vektorja s številom, Množica, Multikompleksno število, Muséjevo hiperštevilo, Naravni logaritem, Nasir at-Tusi, Nasprotna vrednost, Necentralna porazdelitev t, Nedoločena enačba, Neenačba, Negativna binomska porazdelitev, Negibna točka, Nesimetrična normalna porazdelitev, Nevtralni element, Norma matrike, Norma operatorja, Normalna matrika, Numerična matematika, O notacija, Obseg (algebra), Odvod, Odvod produkta, Oktonion, Omar Hajam, Optimizacija (matematika), Ortogonalna matrika, Ortostohastična matrika, Padéjeva aproksimacija, Pafnuti Lvovič Čebišov, Parabola, Paretova porazdelitev, Paulijeva matrika, Perronova enačba, Planckova konstanta, Plastično število, Plavajoča vejica, Pochhammerjev simbol, Poincaréjeva grupa, Pol (kompleksna analiza), Polinom, Porazdelitev beta, Posplošeni verižni ulomek, Potencialna energija, Potenciranje, Pozitivno definitna matrika, Praštevilski izrek, Prehilbertov prostor, Premica, Preslikava, Primitivna funkcija, Projektivna ravnina, Prostor Minkowskega, Računska kemija, Racionalna vrsta zeta, Racionalno število, Ravninska krivulja, Reaktanca, Recipročna vrednost, Red velikosti, Relacija urejenosti, Renormalizacijska grupa, Retronim, Riemann-Sieglova funkcija theta, Riemannova domneva, Riemannova funkcija zeta, Scherkova ploskev, Schrödingerjeva enačba, Sedenion, Seznam števil, Seznam Liejevih grup, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Sfera, Simetrična matrika, Skalarni produkt, Skalarno polje, Sled matrike, Smerni koeficient premice, Spektralna teorija grafov, Sploščenost, Splošna hiperbolična porazdelitev, Splošna normalna porazdelitev, Središčni binomski koeficient, Standardizirani moment, Stieltjesova matrika, Stohastična matrika, Studentova t-porazdelitev, Superkvadrik, Superrealno število, Surjektivna preslikava, Surrealno število, Tahion, Taylorjeva vrsta, Teorija diofantskih približkov, Teorija grup, Točka (geometrija), Transcendentno število, Unistohastična matrika, Utežna funkcija, Vektor (matematika), Vektor četverec, Vektorski prostor, Verižni ulomek, Verjetnost, Vložitev (matematika), Vrsta (matematika), Weibullova porazdelitev, Weylova enačba, Whitneyjev dežnik, William Rowan Hamilton, Zakon velikih števil, Zaokrožanje, Zaporedje, Zbirna funkcija verjetnosti, Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Zmnožek, Znanstveni zapis, 0,999..., 1 + 1 + 1 + 1 + ···. Razširi indeks (248 več) »
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Novo!!: Realno število in Abel-Ruffinijev izrek · Poglej več »
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Novo!!: Realno število in Abelova grupa · Poglej več »
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Novo!!: Realno število in Absolutna vrednost · Poglej več »
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Novo!!: Realno število in Abstraktna algebra · Poglej več »
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Novo!!: Realno število in Aditivna konstanta · Poglej več »
Aleksander Jakovljevič Hinčin
Aleksander Jakovljevič Hinčin, ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija (sedaj Kaluška oblast), Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Realno število in Aleksander Jakovljevič Hinčin · Poglej več »
Algebra z deljenjem
Algebra z deljenjem je v abstraktni algebri algebra nad obsegom v kateri je možno tudi deljenje.
Novo!!: Realno število in Algebra z deljenjem · Poglej več »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Novo!!: Realno število in Algebrska geometrija · Poglej več »
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Novo!!: Realno število in Algebrska krivulja · Poglej več »
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Novo!!: Realno število in Algebrska struktura · Poglej več »
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Novo!!: Realno število in Algebrsko število · Poglej več »
Arhimedov aksiom
Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x. Poleg tega realna števila tvorijo polni obseg, ker ima vsako Cauchyjevo zaporedje realnih števil enolično določeno limito.
Novo!!: Realno število in Arhimedov aksiom · Poglej več »
Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.
Novo!!: Realno število in Aritmetično-geometrična sredina · Poglej več »
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Realno število in Arthur Cayley · Poglej več »
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Novo!!: Realno število in Asociativnost · Poglej več »
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Novo!!: Realno število in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Novo!!: Realno število in Avtomorfizem · Poglej več »
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Novo!!: Realno število in Število · Poglej več »
Število alef
množico. Število alef se v teoriji množic imenujejo števila v zaporedju števil, ki predstavljajo kardinalnosti neskončnih množic.
Novo!!: Realno število in Število alef · Poglej več »
Število bet
Število bet se uporablja na podoben način kot število alef.
Novo!!: Realno število in Število bet · Poglej več »
Število praštevil
Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.
Novo!!: Realno število in Število praštevil · Poglej več »
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Novo!!: Realno število in Število zlatega reza · Poglej več »
Številska premica
Številska premica (tudi realna premica, številska os ali realna os) je geometijska ponazoritev realnih števil.
Novo!!: Realno število in Številska premica · Poglej več »
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Novo!!: Realno število in Številski sistem · Poglej več »
Števka
hindujsko-arabskega številskega sestava, razporejenih po vrednosti Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.
Novo!!: Realno število in Števka · Poglej več »
Števna množica
Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.
Novo!!: Realno število in Števna množica · Poglej več »
Bézoutova matrika
Bézoutova matrika (tudi bezutian) (oznaka B_n \, za matriko reda n \) je posebna kvadratna matrika, ki je povezana z dvema polinomoma.
Novo!!: Realno število in Bézoutova matrika · Poglej več »
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Novo!!: Realno število in Besslova funkcija · Poglej več »
Bikompleksno število
Bikompleksno število (tudi tesarina) je hiperkompleksno število, ki ima obliko kjer je.
Novo!!: Realno število in Bikompleksno število · Poglej več »
Bill Gosper
Ralph William Gosper mlajši, znan kot Bill Gosper, ameriški matematik, programer in heker, * 1943, Pennsauken, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Realno število in Bill Gosper · Poglej več »
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Novo!!: Realno število in Binomski koeficient · Poglej več »
Bivektor
Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.
Novo!!: Realno število in Bivektor · Poglej več »
Brez škode za splošnost
Brez škode za splošnost (pogosto skrajšano na BŠS; tudi brez izgube splošnosti) je izraz, ki se pogosto uporablja v matematiki.
Novo!!: Realno število in Brez škode za splošnost · Poglej več »
Cantorjev diagonalni dokaz
Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.
Novo!!: Realno število in Cantorjev diagonalni dokaz · Poglej več »
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Novo!!: Realno število in Cantorjeva množica · Poglej več »
Cauchy–Schwarzova neenakost
V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.
Novo!!: Realno število in Cauchy–Schwarzova neenakost · Poglej več »
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Novo!!: Realno število in Cauchyjev produkt · Poglej več »
Cauchyjeva porazdelitev
Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Novo!!: Realno število in Cauchyjeva porazdelitev · Poglej več »
Cayley-Dicksonova konstrukcija
Cayley-Dicksonova konstrukcija omogoča tvorbo zaporedja algeber nad obsegom realnih števil tako, da ima vsaka algebra dvakratno razsežnost predhodne.
Novo!!: Realno število in Cayley-Dicksonova konstrukcija · Poglej več »
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Novo!!: Realno število in Celi del · Poglej več »
Centralni moment
Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.
Novo!!: Realno število in Centralni moment · Poglej več »
Charles Sanders Peirce
Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.
Novo!!: Realno število in Charles Sanders Peirce · Poglej več »
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Novo!!: Realno število in Cliffordova algebra · Poglej več »
Conwayjevo zaporedje
Conwayjevo zaporédje (tudi zaporedje poglej in povej) je v matematiki celoštevilsko zaporedje, katerega prvi členi so: Da se tvori člen zaporedja iz predhodnega člena, se odbere števke predhodnega člena in prešteje število števk v skupinah iste števke.
Novo!!: Realno število in Conwayjevo zaporedje · Poglej več »
Cotesova spirala
Cotesova spirala je ravninska krivulja, ki se jo lahko zapiše v polarnih koordinatah z eno izmed naslednjih treh oblik: kjer je.
Novo!!: Realno število in Cotesova spirala · Poglej več »
Cramerjevo pravilo
Cramerjevo pravilo se uporablja v linearni algebri za reševanje sistema linearnih enačb, ki vsebuje toliko enačb kot je v sistemu neznank.
Novo!!: Realno število in Cramerjevo pravilo · Poglej več »
D'Alembertov kriterij
D'Alembertov kritêrij (ali (d'Alembertov) kvócientni kritêrij) je v matematiki kriterij za konvergenco neskončne vrste: katere členi so realna ali kompleksna števila.
Novo!!: Realno število in D'Alembertov kriterij · Poglej več »
De Moivreova formula
De Moivreova fórmula (tudi Moivreova ~) je v matematiki formula, po kateri za vsako kompleksno število (in posebej za vsako realno število) x in za vsako celo število n velja: Imenuje se po francoskem matematiku Abrahamu de Moivreu, Newtonovem prijatelju, ki jo je odkril leta 1707 in objavil leta 1722.
Novo!!: Realno število in De Moivreova formula · Poglej več »
Deljenje z ničlo
Funkcija y.
Novo!!: Realno število in Deljenje z ničlo · Poglej več »
Delno urejena množica
množice vseh podmnožic treh elementov x, y, z, urejenih po vključenosti. Delno urejena množica (tudi poset iz angleškega izraza partially ordered set) je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici.
Novo!!: Realno število in Delno urejena množica · Poglej več »
Descartesov oval
Zgled Descartesovega ovala Descartesov oval (tudi Descartesova jajčnica) je določen na naslednji način.
Novo!!: Realno število in Descartesov oval · Poglej več »
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Novo!!: Realno število in Determinanta · Poglej več »
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Novo!!: Realno število in Dielektričnost · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Realno število in Diferencialna enačba · Poglej več »
Dinamični sistem
nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.
Novo!!: Realno število in Dinamični sistem · Poglej več »
Dirichletova funkcija eta
language.
Novo!!: Realno število in Dirichletova funkcija eta · Poglej več »
Dualni kvaternion
Dualni kvaternion je v teoriji kolobarjev sestavni del nekomutativnega in neasociativnega kolobarja.
Novo!!: Realno število in Dualni kvaternion · Poglej več »
Dualno število
Dualno število je razširitev realnih števil z dodajanjem novega elementa \varepsilon^2.
Novo!!: Realno število in Dualno število · Poglej več »
Dvojno stohastična matrika
Dvojno stohastična matrika (tudi bistohastična) je kvadratna matrika nenegativnih realnih števil, ki ima v vsaki vrstici in stolpcu vsoto elementov enako 1.
Novo!!: Realno število in Dvojno stohastična matrika · Poglej več »
Dvorazmerje
harmonična konjugirana vrednost ''C'' glede na ''A'' in ''B'', tako da je dvorazmerje ''(A, B; C, D)'' enako -1. harmonično četverko točk Dvórazmérje (tudi anharmonično razmerje) je v matematiki število, ki opisuje medsebojno lego štirih kolinearnih točk, še posebej točk na projektivni premici.
Novo!!: Realno število in Dvorazmerje · Poglej več »
Eksponentna porazdelitev
Brez opisa.
Novo!!: Realno število in Eksponentna porazdelitev · Poglej več »
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Novo!!: Realno število in Eksponentni integral · Poglej več »
Ekvivalenčna relacija
Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.
Novo!!: Realno število in Ekvivalenčna relacija · Poglej več »
Element (matematika)
Element (tudi član množice) je v matematiki katerikoli posamezni objekt, ki je sestavni del množice.
Novo!!: Realno število in Element (matematika) · Poglej več »
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Novo!!: Realno število in Elementarna funkcija · Poglej več »
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Novo!!: Realno število in Elipsoid · Poglej več »
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Novo!!: Realno število in Eliptična krivulja · Poglej več »
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Novo!!: Realno število in Enačba · Poglej več »
Engelov razvoj
Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.
Novo!!: Realno število in Engelov razvoj · Poglej več »
Enotski interval
Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.
Novo!!: Realno število in Enotski interval · Poglej več »
Euler-Maclaurinova formula
Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.
Novo!!: Realno število in Euler-Maclaurinova formula · Poglej več »
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Novo!!: Realno število in Eulerjeva enačba · Poglej več »
Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.
Novo!!: Realno število in Eulerjeva enakost štirih kvadratov · Poglej več »
Eulerjeva formula
Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.
Novo!!: Realno število in Eulerjeva formula · Poglej več »
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Novo!!: Realno število in Evdoks · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Realno število in Evklidski prostor · Poglej več »
Faktorizacija
Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.
Novo!!: Realno število in Faktorizacija · Poglej več »
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Novo!!: Realno število in Funkcija (matematika) · Poglej več »
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Novo!!: Realno število in Funkcija gama · Poglej več »
Funkcija napake
Graf funkcije napake na intervalu od -3 do 3 Funkcija napake (imenovana tudi funkcija Gaussove napake), ki jo pogosto označujemo z erf, je v matematiki kompleksna funkcija kompleksne spremenljivke, opredeljena kot: \mathrm(z).
Novo!!: Realno število in Funkcija napake · Poglej več »
Funkcija Z
Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.
Novo!!: Realno število in Funkcija Z · Poglej več »
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Novo!!: Realno število in Funkcijska enačba · Poglej več »
Geometrična porazdelitev
Geometrična porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna).
Novo!!: Realno število in Geometrična porazdelitev · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Realno število in Geometrija · Poglej več »
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Realno število in Georg Ferdinand Cantor · Poglej več »
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Novo!!: Realno število in Gijasedin al-Kaši · Poglej več »
Gregory Chaitin
Gregory John Chaitin, argentinsko-ameriški matematik in računalnikar, * 15. november 1947, Chicago, Illinois, ZDA.
Novo!!: Realno število in Gregory Chaitin · Poglej več »
Gregoryjevo število
Gregoryjevo števílo je v matematiki realno število oblike: kjer je x poljubno racionalno število večje ali enako 1.
Novo!!: Realno število in Gregoryjevo število · Poglej več »
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Novo!!: Realno število in Grupa · Poglej več »
Gumbelova porazdelitev
Gumbelova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.
Novo!!: Realno število in Gumbelova porazdelitev · Poglej več »
Gumbelova porazdelitev 1. tipa
Gumbelova porazdelitev 1.
Novo!!: Realno število in Gumbelova porazdelitev 1. tipa · Poglej več »
Gumbelova porazdelitev 2. tipa
Gumbelova porazdelitev 2.
Novo!!: Realno število in Gumbelova porazdelitev 2. tipa · Poglej več »
Harmonična sredina
Harmónična sredína je v matematiki ena od srednjih vrednosti.
Novo!!: Realno število in Harmonična sredina · Poglej več »
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Novo!!: Realno število in Harmonična vrsta · Poglej več »
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.
Novo!!: Realno število in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost · Poglej več »
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Novo!!: Realno število in Hermann Weyl · Poglej več »
Hermitov problem
Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.
Novo!!: Realno število in Hermitov problem · Poglej več »
Hermitska matrika
Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.
Novo!!: Realno število in Hermitska matrika · Poglej več »
Hessova matrika
Hessova matrika (oznaka H \) (tudi hesian) je kvadratna matrika, ki jo sestavljajo drugi parcialni odvodi neke funkcije.
Novo!!: Realno število in Hessova matrika · Poglej več »
Hinčinova konstanta
Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.
Novo!!: Realno število in Hinčinova konstanta · Poglej več »
Hiperbolična porazdelitev
Hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s petimi parametri.
Novo!!: Realno število in Hiperbolična porazdelitev · Poglej več »
Hiperbolični kvaternion
Hiperbolični kvaternion je v algebrah nad obsegom določen z To je spremenjeni kvaternion, kjer namesto običajnega −1, uporabljamo Štirirazsežna algebra hiperboličnih kvaternionov vključuje nekaj lastnosti bikvaternionov.
Novo!!: Realno število in Hiperbolični kvaternion · Poglej več »
Hiperbolično število
Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.
Novo!!: Realno število in Hiperbolično število · Poglej več »
Hiperkompleksno število
Hiperkompleksno število je element algebre nad obsegom realnih ali kompleksnih števil.
Novo!!: Realno število in Hiperkompleksno število · Poglej več »
Hiperrealno število
Hiperrealno število (oznaka ^\R \) je razširitev množice realnih števil.
Novo!!: Realno število in Hiperrealno število · Poglej več »
Hurwitzeva matrika
Hurwitzeva matrika (tudi matrika stabilnosti) je kvadratna matrika, ki ima vse realne dele lastnih vrednosti strogo negativna.
Novo!!: Realno število in Hurwitzeva matrika · Poglej več »
Impedanca
Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.
Novo!!: Realno število in Impedanca · Poglej več »
Infinitezimala
Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.
Novo!!: Realno število in Infinitezimala · Poglej več »
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Novo!!: Realno število in Integral · Poglej več »
Interval (matematika)
Intervál je v matematiki množica realnih števil, ki ležijo med dvema danima realnima številoma (na realni premici).
Novo!!: Realno število in Interval (matematika) · Poglej več »
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Novo!!: Realno število in Invarianta (matematika) · Poglej več »
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Novo!!: Realno število in Iracionalno število · Poglej več »
Izolirana točka
Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema. Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.
Novo!!: Realno število in Izolirana točka · Poglej več »
Izomorfizem
Izomorfizem (iz grščine: isos - enak in: morfe - oblika) je bijektivna preslikava f \, med dvema matematičnima strukturama za katero je značilno, da sta f \, in obratna vrednost f^ \, homomorfizma.
Novo!!: Realno število in Izomorfizem · Poglej več »
Izračunljivo število
π se lahko izračuna z veliko natančnostjo. Prikazana natančnost 10.000 decimalk. V matematiki so izračunljiva števila realna števila, ki se lahko izračunajo do želene natančnosti s končnim algoritmom.
Novo!!: Realno število in Izračunljivo število · Poglej več »
Jean-Robert Argand
Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.
Novo!!: Realno število in Jean-Robert Argand · Poglej več »
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Novo!!: Realno število in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: Realno število in Julijanski dan · Poglej več »
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Novo!!: Realno število in Julius Wilhelm Richard Dedekind · Poglej več »
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Novo!!: Realno število in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve · Poglej več »
Kardinalno število
Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.
Novo!!: Realno število in Kardinalno število · Poglej več »
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Novo!!: Realno število in Kardinalnost · Poglej več »
Katenoid
Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.
Novo!!: Realno število in Katenoid · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Realno število in Kemijski element · Poglej več »
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Novo!!: Realno število in Koeficient simetrije · Poglej več »
Kokvaternion
Kokvaternion (tudi Gödelov kvaternion) je element štirirazsežne asociativne algebre, ki jo je uvedel angleški odvetnik in matematik James Cockle (1819 – 1895).
Novo!!: Realno število in Kokvaternion · Poglej več »
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Novo!!: Realno število in Kolobar (algebra) · Poglej več »
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Novo!!: Realno število in Kompleksna ravnina · Poglej več »
Kompleksno število
1.
Novo!!: Realno število in Kompleksno število · Poglej več »
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Novo!!: Realno število in Komutativnost · Poglej več »
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Novo!!: Realno število in Konjugirano transponirana matrika · Poglej več »
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Novo!!: Realno število in Konstanta · Poglej več »
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Novo!!: Realno število in Konstanta omega · Poglej več »
Kontinuum (razločitev)
Kontinuum je lahko.
Novo!!: Realno število in Kontinuum (razločitev) · Poglej več »
Kontinuum (teorija množic)
Kontinuum v teoriji množic pomeni realna števila ali pripadajoče kardinalno število, ki ga označujemo s \mathfrak.
Novo!!: Realno število in Kontinuum (teorija množic) · Poglej več »
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Novo!!: Realno število in Konvergenčni polmer · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Realno število in Koordinatni sistem · Poglej več »
Kopozitivna matrika
Kopozitivna matrika je realna matrika, za katero velja za vsak nenegativni vektor, za katerega velja Kopozitivne matrike se uporabljajo v ekonomiki, operacijskih raziskavah in statistiki.
Novo!!: Realno število in Kopozitivna matrika · Poglej več »
Korenjenje
Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje.(to je na primer koren iz 25 je 625) Korenjenje zapišemo s simbolom \sqrt (beri: N-ti koren iz A).
Novo!!: Realno število in Korenjenje · Poglej več »
Krožna algebrska krivulja
Krožna algebrska krivulja je v geometriji vrsta ravninske krivulje, ki je določena z enačbo F(x, y).
Novo!!: Realno število in Krožna algebrska krivulja · Poglej več »
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Realno število in Kurt Gödel · Poglej več »
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Novo!!: Realno število in Kvadratna enačba · Poglej več »
Kvadratna funkcija
Kvadrátna fúnkcija je realna funkcija, ki se jo da zapisati z enačbo oblike: kjer so koeficienti a, b in c realna števila in je a različen od 0 (če bi bil a enak 0, bi bila to linearna funkcija).
Novo!!: Realno število in Kvadratna funkcija · Poglej več »
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Novo!!: Realno število in Kvadratni koren · Poglej več »
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Novo!!: Realno število in Kvadratni koren števila 2 · Poglej več »
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Novo!!: Realno število in Kvadratni koren števila 3 · Poglej več »
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Novo!!: Realno število in Kvadratni koren števila 5 · Poglej več »
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Novo!!: Realno število in Kvaternion · Poglej več »
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Novo!!: Realno število in Lagrangeeva enakost · Poglej več »
Lagrangeevo število
Lagrangeeva števila so v matematiki zaporedja števil, ki se pojavljajo v mejah pri aproksimaciji iracionalnih števil z racionalnimi števili.
Novo!!: Realno število in Lagrangeevo število · Poglej več »
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Novo!!: Realno število in Lambertova funkcija W · Poglej več »
Laplaceova porazdelitev
Laplaceova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.
Novo!!: Realno število in Laplaceova porazdelitev · Poglej več »
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Realno število in Leopold Kronecker · Poglej več »
Lev Semjonovič Pontrjagin
Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.
Novo!!: Realno število in Lev Semjonovič Pontrjagin · Poglej več »
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Novo!!: Realno število in Liejeva grupa · Poglej več »
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Novo!!: Realno število in Linearna algebra · Poglej več »
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Novo!!: Realno število in Linearna funkcija · Poglej več »
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Novo!!: Realno število in Logaritem · Poglej več »
Logaritemska logistična porazdelitev
Brez opisa.
Novo!!: Realno število in Logaritemska logistična porazdelitev · Poglej več »
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Novo!!: Realno število in Logaritemska spirala · Poglej več »
Logaritemski integral
Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.
Novo!!: Realno število in Logaritemski integral · Poglej več »
Logistična porazdelitev
Logistična porazdelitevje družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Novo!!: Realno število in Logistična porazdelitev · Poglej več »
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Novo!!: Realno število in Magnetna permeabilnost · Poglej več »
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Novo!!: Realno število in Magnituda · Poglej več »
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Novo!!: Realno število in Maple · Poglej več »
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Realno število in Mark Kac · Poglej več »
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Novo!!: Realno število in Matematična analiza · Poglej več »
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Novo!!: Realno število in Matematična struktura · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Realno število in Matematika · Poglej več »
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Novo!!: Realno število in Matrika · Poglej več »
Matrika M
Matrika M je matrika Z, ki ima lastne vrednosti z realnimi pozitivnimi deli.
Novo!!: Realno število in Matrika M · Poglej več »
Matrika vrtenja
Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.
Novo!!: Realno število in Matrika vrtenja · Poglej več »
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Novo!!: Realno število in Möbiusova funkcija · Poglej več »
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Novo!!: Realno število in Mera (matematika) · Poglej več »
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Novo!!: Realno število in Mera iracionalnosti · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Realno število in Meritev · Poglej več »
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Novo!!: Realno število in Metrični prostor · Poglej več »
Množenje vektorja s številom
Množenje vektorja s številom Množenje vektorja s številom (tudi množenje vektorja s skalarjem) je matematična operacija, ki številu (skalarju) n in vektorju \vec a priredi vektor n\vec a. Opozorilo: Množenje vektorja s skalarjem ni isto kot skalarni produkt - teh dveh računaskih operacij ne smemo zamenjevati.
Novo!!: Realno število in Množenje vektorja s številom · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Realno število in Množica · Poglej več »
Multikompleksno število
Multikompleksno število je v matematiki sistem števil Cn, ki ga lahko definiramo s pomočjo metode induktivnosti.
Novo!!: Realno število in Multikompleksno število · Poglej več »
Muséjevo hiperštevilo
Muséjevo hiperštevilo pripada skupini števil, ki jih je predvidel ameriški znanstvenik in arheolog Charles Arthur Musé (1919 – 2000), da bi izpopolnil in povezal naravni številski sistem.
Novo!!: Realno število in Muséjevo hiperštevilo · Poglej več »
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Novo!!: Realno število in Naravni logaritem · Poglej več »
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.
Novo!!: Realno število in Nasir at-Tusi · Poglej več »
Nasprotna vrednost
V matematiki je nasprotna vrednost števila a število, ki skupaj s številom a daje seštevek, ki je enak 0.
Novo!!: Realno število in Nasprotna vrednost · Poglej več »
Necentralna porazdelitev t
Necentralna t porazdelitev je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki je posplošitev Študentove t porazdelitve.
Novo!!: Realno število in Necentralna porazdelitev t · Poglej več »
Nedoločena enačba
Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.
Novo!!: Realno število in Nedoločena enačba · Poglej več »
Neenačba
Neenačba (redko tudi neenakost) je simbolični zapis sestavljen iz dveh matematičnih izrazov, med katerima stoji neenačaj.
Novo!!: Realno število in Neenačba · Poglej več »
Negativna binomska porazdelitev
Negativna binomska porazdelitev (vključno s Pascalovo porazdelitvijo in Pólyajevo porazdelitvijo) je diskretna verjetnostna porazdelitev neuspešnih Bernoullijevih poskusov (dva možna izida: uspešno in neuspešno ali da in ne), v katerih želimo dobiti vnaprej dano število uspehov.
Novo!!: Realno število in Negativna binomska porazdelitev · Poglej več »
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Novo!!: Realno število in Negibna točka · Poglej več »
Nesimetrična normalna porazdelitev
Nesimetrična normalna porazdelitev (tudi asimetrična normalna porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki posplošuje normalno porazdelitev tako, da je možen koeficient simetrije, ki je različen od nič.
Novo!!: Realno število in Nesimetrična normalna porazdelitev · Poglej več »
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Novo!!: Realno število in Nevtralni element · Poglej več »
Norma matrike
Norma matrike je v matematiki razširitev pojma norme vektorja na matrike.
Novo!!: Realno število in Norma matrike · Poglej več »
Norma operatorja
Norma operatorja (oznaka ||A||_ \, za operator A \) določa "velikost" linearnega operatorja (od tod tudi ime).
Novo!!: Realno število in Norma operatorja · Poglej več »
Normalna matrika
Normalna matrika je kompleksna kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic) za katero velja kjer je.
Novo!!: Realno število in Normalna matrika · Poglej več »
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Novo!!: Realno število in Numerična matematika · Poglej več »
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
Novo!!: Realno število in O notacija · Poglej več »
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Novo!!: Realno število in Obseg (algebra) · Poglej več »
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Novo!!: Realno število in Odvod · Poglej več »
Odvod produkta
Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.
Novo!!: Realno število in Odvod produkta · Poglej več »
Oktonion
Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.
Novo!!: Realno število in Oktonion · Poglej več »
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Novo!!: Realno število in Omar Hajam · Poglej več »
Optimizacija (matematika)
V matematiki se izraz optimizacija ali matematično programiranje nanaša na iskanje minimuma ali maksimuma dane realne funkcije na dovoljeni množici točk.
Novo!!: Realno število in Optimizacija (matematika) · Poglej več »
Ortogonalna matrika
Ortogonalna matrika (oznaka Q \) je kvadratna matrika z realnimi elementi, katere vrstice in stolpci so medsebojno pravokotni enotski vektorji (ortonormalni vektorji).
Novo!!: Realno število in Ortogonalna matrika · Poglej več »
Ortostohastična matrika
Ortostohastična matrika je dvojno stohastična matrika, ki ima za elemente kvadrate absolutnih vrednosti neke ortogonalne matrike.
Novo!!: Realno število in Ortostohastična matrika · Poglej več »
Padéjeva aproksimacija
Padéjeva aproksimácija.
Novo!!: Realno število in Padéjeva aproksimacija · Poglej več »
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Realno število in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Novo!!: Realno število in Parabola · Poglej več »
Paretova porazdelitev
Brez opisa.
Novo!!: Realno število in Paretova porazdelitev · Poglej več »
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Novo!!: Realno število in Paulijeva matrika · Poglej več »
Perronova enačba
Perronova enačba je v matematiki, oziroma v analitični teoriji števil, enačba, ki podaja vsoto aritmetične funkcije z obratno Mellinovo transformacijo.
Novo!!: Realno število in Perronova enačba · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Realno število in Planckova konstanta · Poglej več »
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Novo!!: Realno število in Plastično število · Poglej več »
Plavajoča vejica
Predstavitev v plavajoči vejici je za računalnik prilagojena različica znanstvenega zapisa, s katero se v tehniki in znanosti rešuje omejitev obsega števil, ki se jih lahko predstavi s fiksno vejico.
Novo!!: Realno število in Plavajoča vejica · Poglej več »
Pochhammerjev simbol
Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.
Novo!!: Realno število in Pochhammerjev simbol · Poglej več »
Poincaréjeva grupa
Poincaréjeva grupa je v fiziki in matematiki grupa togih premikov psevdoevklidskega prostora Minkowskega \mathbb^.
Novo!!: Realno število in Poincaréjeva grupa · Poglej več »
Pol (kompleksna analiza)
V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).
Novo!!: Realno število in Pol (kompleksna analiza) · Poglej več »
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Novo!!: Realno število in Polinom · Poglej več »
Porazdelitev beta
Porazdelitev beta je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je definirana na intervalu (0,1).
Novo!!: Realno število in Porazdelitev beta · Poglej več »
Posplošeni verižni ulomek
Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.
Novo!!: Realno število in Posplošeni verižni ulomek · Poglej več »
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Novo!!: Realno število in Potencialna energija · Poglej več »
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Novo!!: Realno število in Potenciranje · Poglej več »
Pozitivno definitna matrika
Pozitivno definitna matrika je matrika, ki je v mnogih podrobnostih analogna pozitivnim realnim številom.
Novo!!: Realno število in Pozitivno definitna matrika · Poglej več »
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Novo!!: Realno število in Praštevilski izrek · Poglej več »
Prehilbertov prostor
Prehilbertov prostor (tudi prostor skalarnega produkta) je vektorski prostor z dodatno operacijo, ki jo imenujemo skalarni produkt.
Novo!!: Realno število in Prehilbertov prostor · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Realno število in Premica · Poglej več »
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Novo!!: Realno število in Preslikava · Poglej več »
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Novo!!: Realno število in Primitivna funkcija · Poglej več »
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Novo!!: Realno število in Projektivna ravnina · Poglej več »
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Novo!!: Realno število in Prostor Minkowskega · Poglej več »
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Novo!!: Realno število in Računska kemija · Poglej več »
Racionalna vrsta zeta
Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto, ki vsebuje racionalna števila, z Riemannovo funkcijo ζ(''s'') ali Hurvitzevo funkcijo ζ(''s'', ''q'').
Novo!!: Realno število in Racionalna vrsta zeta · Poglej več »
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Novo!!: Realno število in Racionalno število · Poglej več »
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Novo!!: Realno število in Ravninska krivulja · Poglej več »
Reaktanca
Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.
Novo!!: Realno število in Reaktanca · Poglej več »
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Novo!!: Realno število in Recipročna vrednost · Poglej več »
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Novo!!: Realno število in Red velikosti · Poglej več »
Relacija urejenosti
Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.
Novo!!: Realno število in Relacija urejenosti · Poglej več »
Renormalizacijska grupa
Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.
Novo!!: Realno število in Renormalizacijska grupa · Poglej več »
Retronim
Retronim je beseda, s katero razširimo opis starejšega pojma ali objekta, ki z uvedbo novega pojma ni bil več enolično opisan.
Novo!!: Realno število in Retronim · Poglej več »
Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).
Novo!!: Realno število in Riemann-Sieglova funkcija theta · Poglej več »
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Novo!!: Realno število in Riemannova domneva · Poglej več »
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Novo!!: Realno število in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »
Scherkova ploskev
Scherkova ploskev pri c.
Novo!!: Realno število in Scherkova ploskev · Poglej več »
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Novo!!: Realno število in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »
Sedenion
Sedenion (množica sedenionov ima oznako \mathbb) je vrsta števil, ki tvori 16-razsežno neasociativno algebro nad realnimi števili z uporabo Cayley-Dicksonove konstrukcije na oktonionih.
Novo!!: Realno število in Sedenion · Poglej več »
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Novo!!: Realno število in Seznam števil · Poglej več »
Seznam Liejevih grup
Seznam Liejevih grup vsebuje nekatere Liejeve grupe in z njimi povezane Liejeve algebre.
Novo!!: Realno število in Seznam Liejevih grup · Poglej več »
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Novo!!: Realno število in Seznam matematičnih funkcij · Poglej več »
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Novo!!: Realno število in Seznam matematičnih simbolov · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Realno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Novo!!: Realno število in Seznam vrst števil · Poglej več »
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Novo!!: Realno število in Sfera · Poglej več »
Simetrična matrika
Simetrična matrika je kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic), ki je enaka svoji transponirani matriki.
Novo!!: Realno število in Simetrična matrika · Poglej več »
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Novo!!: Realno število in Skalarni produkt · Poglej več »
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Novo!!: Realno število in Skalarno polje · Poglej več »
Sled matrike
Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.
Novo!!: Realno število in Sled matrike · Poglej več »
Smerni koeficient premice
Smerni koeficient premice na ravnini z osema x in y označimo s črko k in je definiran kot sprememba koordinate y deljeno s pripadajočo spremembo koordinate x med dvema različnima točkama na premici.
Novo!!: Realno število in Smerni koeficient premice · Poglej več »
Spektralna teorija grafov
Spektralna teorija grafov je veja teorije grafov.
Novo!!: Realno število in Spektralna teorija grafov · Poglej več »
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Novo!!: Realno število in Sploščenost · Poglej več »
Splošna hiperbolična porazdelitev
Splošna hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki jo določa šest parametrov.
Novo!!: Realno število in Splošna hiperbolična porazdelitev · Poglej več »
Splošna normalna porazdelitev
Splošna normalna porazdelitev (tudi splošna Gaussova porazdelitev) je katerakoli porazdelitev izmed dveh zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki se od normalne porazdelitve razlikujta v tem, da vsebujeta še parameter oblike (normalna porazdelitev ga ne vsebuje).
Novo!!: Realno število in Splošna normalna porazdelitev · Poglej več »
Središčni binomski koeficient
n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.
Novo!!: Realno število in Središčni binomski koeficient · Poglej več »
Standardizirani moment
Standardizirani moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki enak kjer je.
Novo!!: Realno število in Standardizirani moment · Poglej več »
Stieltjesova matrika
Stieltjesova matrika je realna simetrična pozitivno definitna matrika z nepozitivnimi elementi zunaj glavne diagonale.
Novo!!: Realno število in Stieltjesova matrika · Poglej več »
Stohastična matrika
Stohastična matrika (tudi verjetnostna matrika ali matrika prehodov) je matrika, ki se v matematiki uporablja za opis prehodov v Markovskih verigah.
Novo!!: Realno število in Stohastična matrika · Poglej več »
Studentova t-porazdelitev
Studentova t-porazdelitev (tudi t-porazdelitev ali Študentova t-porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev.
Novo!!: Realno število in Studentova t-porazdelitev · Poglej več »
Superkvadrik
Nekateri superkvadriki. Superkvadrik (tudi superkvadratik) je v matematiki družina geometrijskih oblik, ki so definirane z obrazci, ki spominjajo na elipsoide in kvadrike.
Novo!!: Realno število in Superkvadrik · Poglej več »
Superrealno število
Superrealno število je v komutativni algebri razširitev pojma realnih števil.
Novo!!: Realno število in Superrealno število · Poglej več »
Surjektivna preslikava
Súrjektivna preslikáva ali surjékcija je v matematiki preslikava f: A → B, pri kateri je vsak element iz množice B slika vsaj enega elementa iz množice A: Če je f surjektivna preslikava, rečemo tudi, da f preslika množico A na množico B. Množica B je lahko načeloma poljubna množica, vendar najpogosteje privzamemo, da je f realna funkcija in da je torej B množica realnih števil.
Novo!!: Realno število in Surjektivna preslikava · Poglej več »
Surrealno število
drevesa surrealnih števil. Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila.
Novo!!: Realno število in Surrealno število · Poglej več »
Tahion
Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.
Novo!!: Realno število in Tahion · Poglej več »
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a. Če ta vrsta konvergira za vsak x v intervalu (a-r, a+r) in je vsota enaka f(x), se funkcija f(x) imenuje analitična.
Novo!!: Realno število in Taylorjeva vrsta · Poglej več »
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Novo!!: Realno število in Teorija diofantskih približkov · Poglej več »
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Novo!!: Realno število in Teorija grup · Poglej več »
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Realno število in Točka (geometrija) · Poglej več »
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Novo!!: Realno število in Transcendentno število · Poglej več »
Unistohastična matrika
Unistohastična matrika (tudi unitarno stohastična) je dvojno stohastična matrika, ki ima za elemente kvadrate absolutnih vrednosti neke unitarne matrike.
Novo!!: Realno število in Unistohastična matrika · Poglej več »
Utežna funkcija
Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.
Novo!!: Realno število in Utežna funkcija · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Realno število in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Novo!!: Realno število in Vektor četverec · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Realno število in Vektorski prostor · Poglej več »
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Novo!!: Realno število in Verižni ulomek · Poglej več »
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Novo!!: Realno število in Verjetnost · Poglej več »
Vložitev (matematika)
Vložítev v matematiki imenujemo stanje takrat, ko je en primerek neke strukture sestavni del drugega primerka.
Novo!!: Realno število in Vložitev (matematika) · Poglej več »
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Novo!!: Realno število in Vrsta (matematika) · Poglej več »
Weibullova porazdelitev
Brez opisa.
Novo!!: Realno število in Weibullova porazdelitev · Poglej več »
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Novo!!: Realno število in Weylova enačba · Poglej več »
Whitneyjev dežnik
Del ploskve Whitneyjevega dežnika. Whitneyjev dežnik je sebe sekajoča ploskev v treh razsežnostih.
Novo!!: Realno število in Whitneyjev dežnik · Poglej več »
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Novo!!: Realno število in William Rowan Hamilton · Poglej več »
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Novo!!: Realno število in Zakon velikih števil · Poglej več »
Zaokrožanje
Zaokróžanje je matematični postopek, pri katerem dano realno število nadomestimo s približkom.
Novo!!: Realno število in Zaokrožanje · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Realno število in Zaporedje · Poglej več »
Zbirna funkcija verjetnosti
Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.
Novo!!: Realno število in Zbirna funkcija verjetnosti · Poglej več »
Zipf-Mandelbrotova porazdelitev
Brez opisa.
Novo!!: Realno število in Zipf-Mandelbrotova porazdelitev · Poglej več »
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Novo!!: Realno število in Zmnožek · Poglej več »
Znanstveni zapis
Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu.
Novo!!: Realno število in Znanstveni zapis · Poglej več »
0,999...
300px 0.999... je v matematiki realno število, ki je v množici \mathbb enako 1.
Novo!!: Realno število in 0,999... · Poglej več »
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
Novo!!: Realno število in 1 + 1 + 1 + 1 + ··· · Poglej več »
