Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Uporabi AI

Kazalo

1. 293 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abelova grupa, Absolutna vrednost, Abstraktna algebra, Aditivna konstanta, Aleksander Jakovljevič Hinčin, Algebra z deljenjem, Algebrska geometrija, Algebrska krivulja, Algebrska struktura, Algebrsko število, Arhimedov aksiom, Aritmetično-geometrična sredina, Arthur Cayley, Asociativnost, Augustin Louis Cauchy, Avtomorfizem, Število, Število alef, Število bet, Število praštevil, Število zlatega reza, Številska premica, Številski sistem, Števka, Števna množica, Bézoutova matrika, Besslova funkcija, Bikompleksno število, Bill Gosper, Binomski koeficient, Bivektor, Brez škode za splošnost, Cantorjev diagonalni dokaz, Cantorjeva množica, Cauchy–Schwarzova neenakost, Cauchyjev produkt, Cauchyjeva porazdelitev, Cayley-Dicksonova konstrukcija, Celi del, Centralni moment, Charles Sanders Peirce, Cliffordova algebra, Conwayjevo zaporedje, Cotesova spirala, Cramerjevo pravilo, D'Alembertov kriterij, De Moivreova formula, Deljenje z ničlo, Delno urejena množica, ... Razširi indeks (243 več) » « Shrink indeks

Abel-Ruffinijev izrek

Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.

Poglej Realno število in Abel-Ruffinijev izrek

Abelova grupa

Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.

Poglej Realno število in Abelova grupa

Absolutna vrednost

realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.

Poglej Realno število in Absolutna vrednost

Abstraktna algebra

Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.

Poglej Realno število in Abstraktna algebra

Aditivna konstanta

Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).

Poglej Realno število in Aditivna konstanta

Aleksander Jakovljevič Hinčin

Aleksander Jakovljevič Hinčin, ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija (sedaj Kaluška oblast), Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Realno število in Aleksander Jakovljevič Hinčin

Algebra z deljenjem

Algebra z deljenjem je v abstraktni algebri algebra nad obsegom v kateri je možno tudi deljenje.

Poglej Realno število in Algebra z deljenjem

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Poglej Realno število in Algebrska geometrija

Algebrska krivulja

Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.

Poglej Realno število in Algebrska krivulja

Algebrska struktura

Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.

Poglej Realno število in Algebrska struktura

Algebrsko število

Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Poglej Realno število in Algebrsko število

Arhimedov aksiom

Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x.

Poglej Realno število in Arhimedov aksiom

Aritmetično-geometrična sredina

Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.

Poglej Realno število in Aritmetično-geometrična sredina

Arthur Cayley

Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Realno število in Arthur Cayley

Asociativnost

Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.

Poglej Realno število in Asociativnost

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Poglej Realno število in Augustin Louis Cauchy

Avtomorfizem

Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.

Poglej Realno število in Avtomorfizem

Število

kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.

Poglej Realno število in Število

Število alef

množico. Število alef se v teoriji množic imenujejo števila v zaporedju števil, ki predstavljajo kardinalnosti neskončnih množic.

Poglej Realno število in Število alef

Število bet

Število bet se uporablja na podoben način kot število alef.

Poglej Realno število in Število bet

Število praštevil

Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.

Poglej Realno število in Število praštevil

Število zlatega reza

Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.

Poglej Realno število in Število zlatega reza

Številska premica

Številska premica (tudi realna premica, številska os ali realna os) je geometijska ponazoritev realnih števil.

Poglej Realno število in Številska premica

Številski sistem

Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.

Poglej Realno število in Številski sistem

Števka

hindujsko-arabskega številskega sestava, razporejenih po vrednosti Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.

Poglej Realno število in Števka

Števna množica

Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.

Poglej Realno število in Števna množica

Bézoutova matrika

Bézoutova matrika (tudi bezutian) (oznaka B_n \, za matriko reda n \) je posebna kvadratna matrika, ki je povezana z dvema polinomoma.

Poglej Realno število in Bézoutova matrika

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Poglej Realno število in Besslova funkcija

Bikompleksno število

Bikompleksno število (tudi tesarina) je hiperkompleksno število, ki ima obliko kjer je.

Poglej Realno število in Bikompleksno število

Bill Gosper

Ralph William Gosper mlajši, znan kot Bill Gosper, ameriški matematik, programer in heker, * 1943, Pennsauken, New Jersey, ZDA.

Poglej Realno število in Bill Gosper

Binomski koeficient

Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.

Poglej Realno število in Binomski koeficient

Bivektor

Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.

Poglej Realno število in Bivektor

Brez škode za splošnost

Brez škode za splošnost (pogosto skrajšano na BŠS; tudi brez izgube splošnosti) je izraz, ki se pogosto uporablja v matematiki.

Poglej Realno število in Brez škode za splošnost

Cantorjev diagonalni dokaz

Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.

Poglej Realno število in Cantorjev diagonalni dokaz

Cantorjeva množica

Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.

Poglej Realno število in Cantorjeva množica

Cauchy–Schwarzova neenakost

V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.

Poglej Realno število in Cauchy–Schwarzova neenakost

Cauchyjev produkt

Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.

Poglej Realno število in Cauchyjev produkt

Cauchyjeva porazdelitev

Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).

Poglej Realno število in Cauchyjeva porazdelitev

Cayley-Dicksonova konstrukcija

Cayley-Dicksonova konstrukcija omogoča tvorbo zaporedja algeber nad obsegom realnih števil tako, da ima vsaka algebra dvakratno razsežnost predhodne.

Poglej Realno število in Cayley-Dicksonova konstrukcija

Celi del

Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.

Poglej Realno število in Celi del

Centralni moment

Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.

Poglej Realno število in Centralni moment

Charles Sanders Peirce

Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.

Poglej Realno število in Charles Sanders Peirce

Cliffordova algebra

Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.

Poglej Realno število in Cliffordova algebra

Conwayjevo zaporedje

Conwayjevo zaporédje (tudi zaporedje poglej in povej) je v matematiki celoštevilsko zaporedje, katerega prvi členi so: Da se tvori člen zaporedja iz predhodnega člena, se odbere števke predhodnega člena in prešteje število števk v skupinah iste števke.

Poglej Realno število in Conwayjevo zaporedje

Cotesova spirala

Cotesova spirala je ravninska krivulja, ki se jo lahko zapiše v polarnih koordinatah z eno izmed naslednjih treh oblik: kjer je.

Poglej Realno število in Cotesova spirala

Cramerjevo pravilo

Cramerjevo pravilo se uporablja v linearni algebri za reševanje sistema linearnih enačb, ki vsebuje toliko enačb kot je v sistemu neznank.

Poglej Realno število in Cramerjevo pravilo

D'Alembertov kriterij

D'Alembertov kritêrij (ali (d'Alembertov) kvócientni kritêrij) je v matematiki kriterij za konvergenco neskončne vrste: katere členi so realna ali kompleksna števila.

Poglej Realno število in D'Alembertov kriterij

De Moivreova formula

De Moivreova fórmula (tudi Moivreova ~) je v matematiki formula, po kateri za vsako kompleksno število (in posebej za vsako realno število) x in za vsako celo število n velja: Imenuje se po francoskem matematiku Abrahamu de Moivreu, Newtonovem prijatelju, ki jo je odkril leta 1707 in objavil leta 1722.

Poglej Realno število in De Moivreova formula

Deljenje z ničlo

Funkcija y.

Poglej Realno število in Deljenje z ničlo

Delno urejena množica

množice vseh podmnožic treh elementov x, y, z, urejenih po vključenosti. Delno urejena množica (tudi poset iz angleškega izraza partially ordered set) je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici.

Poglej Realno število in Delno urejena množica

Descartesov oval

Zgled Descartesovega ovala Descartesov oval (tudi Descartesova jajčnica) je določen na naslednji način.

Poglej Realno število in Descartesov oval

Determinanta

Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.

Poglej Realno število in Determinanta

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Poglej Realno število in Dielektričnost

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Realno število in Diferencialna enačba

Dinamični sistem

nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.

Poglej Realno število in Dinamični sistem

Dirichletova funkcija eta

language.

Poglej Realno število in Dirichletova funkcija eta

Dualni kvaternion

Dualni kvaternion je v teoriji kolobarjev sestavni del nekomutativnega in neasociativnega kolobarja.

Poglej Realno število in Dualni kvaternion

Dualno število

Dualno število je razširitev realnih števil z dodajanjem novega elementa \varepsilon^2.

Poglej Realno število in Dualno število

Dvojno stohastična matrika

Dvojno stohastična matrika (tudi bistohastična) je kvadratna matrika nenegativnih realnih števil, ki ima v vsaki vrstici in stolpcu vsoto elementov enako 1.

Poglej Realno število in Dvojno stohastična matrika

Dvorazmerje

harmonična konjugirana vrednost ''C'' glede na ''A'' in ''B'', tako da je dvorazmerje ''(A, B; C, D)'' enako -1. harmonično četverko točk Dvórazmérje (tudi anharmonično razmerje) je v matematiki število, ki opisuje medsebojno lego štirih kolinearnih točk, še posebej točk na projektivni premici.

Poglej Realno število in Dvorazmerje

Eksponentni integral

Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.

Poglej Realno število in Eksponentni integral

Ekvivalenčna relacija

Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.

Poglej Realno število in Ekvivalenčna relacija

Element (matematika)

Element (tudi član množice) je v matematiki katerikoli posamezni objekt, ki je sestavni del množice.

Poglej Realno število in Element (matematika)

Elementarna funkcija

+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.

Poglej Realno število in Elementarna funkcija

Elipsoid

Elipsoid z osmi ''(a, b, c).

Poglej Realno število in Elipsoid

Eliptična krivulja

Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.

Poglej Realno število in Eliptična krivulja

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Realno število in Enačba

Engelov razvoj

Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.

Poglej Realno število in Engelov razvoj

Enotski interval

Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.

Poglej Realno število in Enotski interval

Euler-Maclaurinova formula

Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.

Poglej Realno število in Euler-Maclaurinova formula

Eulerjeva enačba

Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.

Poglej Realno število in Eulerjeva enačba

Eulerjeva enakost štirih kvadratov

Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.

Poglej Realno število in Eulerjeva enakost štirih kvadratov

Eulerjeva formula

Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.

Poglej Realno število in Eulerjeva formula

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Realno število in Evdoks

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Poglej Realno število in Evklidski prostor

Faktorizacija

Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.

Poglej Realno število in Faktorizacija

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.

Poglej Realno število in Funkcija (matematika)

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Poglej Realno število in Funkcija gama

Funkcija napake

Graf funkcije napake na intervalu od -3 do 3 Funkcija napake (imenovana tudi funkcija Gaussove napake), ki jo pogosto označujemo z erf, je v matematiki kompleksna funkcija kompleksne spremenljivke, opredeljena kot: \mathrm(z).

Poglej Realno število in Funkcija napake

Funkcija Z

Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.

Poglej Realno število in Funkcija Z

Funkcijska enačba

Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.

Poglej Realno število in Funkcijska enačba

Geometrična porazdelitev

Geometrična porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna).

Poglej Realno število in Geometrična porazdelitev

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Realno število in Geometrija

Georg Ferdinand Cantor

Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Realno število in Georg Ferdinand Cantor

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Poglej Realno število in Gijasedin al-Kaši

Gregory Chaitin

Gregory John Chaitin, argentinsko-ameriški matematik in računalnikar, * 15. november 1947, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Realno število in Gregory Chaitin

Gregoryjevo število

Gregoryjevo števílo je v matematiki realno število oblike: kjer je x poljubno racionalno število večje ali enako 1.

Poglej Realno število in Gregoryjevo število

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Poglej Realno število in Grupa

Gumbelova porazdelitev

Gumbelova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.

Poglej Realno število in Gumbelova porazdelitev

Gumbelova porazdelitev 1. tipa

Gumbelova porazdelitev 1.

Poglej Realno število in Gumbelova porazdelitev 1. tipa

Gumbelova porazdelitev 2. tipa

Gumbelova porazdelitev 2.

Poglej Realno število in Gumbelova porazdelitev 2. tipa

Harmonična sredina

Harmónična sredína je v matematiki ena od srednjih vrednosti.

Poglej Realno število in Harmonična sredina

Harmonična vrsta

Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.

Poglej Realno število in Harmonična vrsta

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.

Poglej Realno število in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Poglej Realno število in Hermann Weyl

Hermitov problem

Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.

Poglej Realno število in Hermitov problem

Hermitska matrika

Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.

Poglej Realno število in Hermitska matrika

Hessova matrika

Hessova matrika (oznaka H \) (tudi hesian) je kvadratna matrika, ki jo sestavljajo drugi parcialni odvodi neke funkcije.

Poglej Realno število in Hessova matrika

Hinčinova konstanta

Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.

Poglej Realno število in Hinčinova konstanta

Hiperbolična porazdelitev

Hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s petimi parametri.

Poglej Realno število in Hiperbolična porazdelitev

Hiperbolični kvaternion

Hiperbolični kvaternion je v algebrah nad obsegom določen z To je spremenjeni kvaternion, kjer namesto običajnega −1, uporabljamo Štirirazsežna algebra hiperboličnih kvaternionov vključuje nekaj lastnosti bikvaternionov.

Poglej Realno število in Hiperbolični kvaternion

Hiperbolično število

Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.

Poglej Realno število in Hiperbolično število

Hiperkompleksno število

Hiperkompleksno število je element algebre nad obsegom realnih ali kompleksnih števil.

Poglej Realno število in Hiperkompleksno število

Hiperrealno število

Hiperrealno število (oznaka ^\R \) je razširitev množice realnih števil.

Poglej Realno število in Hiperrealno število

Hurwitzeva matrika

Hurwitzeva matrika (tudi matrika stabilnosti) je kvadratna matrika, ki ima vse realne dele lastnih vrednosti strogo negativna.

Poglej Realno število in Hurwitzeva matrika

Impedanca

Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.

Poglej Realno število in Impedanca

Infinitezimala

Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.

Poglej Realno število in Infinitezimala

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Realno število in Integral

Interval (matematika)

Intervál je v matematiki množica realnih števil, ki ležijo med dvema danima realnima številoma (na realni premici).

Poglej Realno število in Interval (matematika)

Invarianta (matematika)

Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.

Poglej Realno število in Invarianta (matematika)

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Poglej Realno število in Iracionalno število

Izolirana točka

Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema. Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.

Poglej Realno število in Izolirana točka

Izomorfizem

Izomorfizem (iz grščine: isos - enak in: morfe - oblika) je bijektivna preslikava f \, med dvema matematičnima strukturama za katero je značilno, da sta f \, in obratna vrednost f^ \, homomorfizma.

Poglej Realno število in Izomorfizem

Izračunljivo število

π se lahko izračuna z veliko natančnostjo. Prikazana natančnost 10.000 decimalk. V matematiki so izračunljiva števila realna števila, ki se lahko izračunajo do želene natančnosti s končnim algoritmom.

Poglej Realno število in Izračunljivo število

Jean-Robert Argand

Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.

Poglej Realno število in Jean-Robert Argand

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.

Poglej Realno število in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej Realno število in Julijanski dan

Julius Wilhelm Richard Dedekind

Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.

Poglej Realno število in Julius Wilhelm Richard Dedekind

Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve

Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.

Poglej Realno število in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve

Kardinalno število

Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.

Poglej Realno število in Kardinalno število

Kardinalnost

Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.

Poglej Realno število in Kardinalnost

Katenoid

Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.

Poglej Realno število in Katenoid

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Realno število in Kemijski element

Koeficient simetrije

Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.

Poglej Realno število in Koeficient simetrije

Kokvaternion

Kokvaternion (tudi Gödelov kvaternion) je element štirirazsežne asociativne algebre, ki jo je uvedel angleški odvetnik in matematik James Cockle (1819 – 1895).

Poglej Realno število in Kokvaternion

Kolobar (algebra)

Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.

Poglej Realno število in Kolobar (algebra)

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Poglej Realno število in Kompleksna ravnina

Kompleksno število

1.

Poglej Realno število in Kompleksno število

Komutativnost

Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.

Poglej Realno število in Komutativnost

Konjugirano transponirana matrika

Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.

Poglej Realno število in Konjugirano transponirana matrika

Konstanta

Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.

Poglej Realno število in Konstanta

Konstanta omega

Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.

Poglej Realno število in Konstanta omega

Kontinuum (razločitev)

Kontinuum je lahko.

Poglej Realno število in Kontinuum (razločitev)

Kontinuum (teorija množic)

Kontinuum v teoriji množic pomeni realna števila ali pripadajoče kardinalno število, ki ga označujemo s \mathfrak.

Poglej Realno število in Kontinuum (teorija množic)

Konvergenčni polmer

Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.

Poglej Realno število in Konvergenčni polmer

Koordinatni sistem

Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).

Poglej Realno število in Koordinatni sistem

Kopozitivna matrika

Kopozitivna matrika je realna matrika, za katero velja za vsak nenegativni vektor, za katerega velja Kopozitivne matrike se uporabljajo v ekonomiki, operacijskih raziskavah in statistiki.

Poglej Realno število in Kopozitivna matrika

Korenjenje

Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje.(to je na primer koren iz 25 je 625) Korenjenje zapišemo s simbolom \sqrt (beri: N-ti koren iz A).

Poglej Realno število in Korenjenje

Krožna algebrska krivulja

Krožna algebrska krivulja je v geometriji vrsta ravninske krivulje, ki je določena z enačbo F(x, y).

Poglej Realno število in Krožna algebrska krivulja

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Realno število in Kurt Gödel

Kvadratna enačba

Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.

Poglej Realno število in Kvadratna enačba

Kvadratna funkcija

Kvadrátna fúnkcija je realna funkcija, ki se jo da zapisati z enačbo oblike: kjer so koeficienti a, b in c realna števila in je a različen od 0 (če bi bil a enak 0, bi bila to linearna funkcija).

Poglej Realno število in Kvadratna funkcija

Kvadratni koren

Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.

Poglej Realno število in Kvadratni koren

Kvadratni koren števila 2

kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.

Poglej Realno število in Kvadratni koren števila 2

Kvadratni koren števila 3

Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.

Poglej Realno število in Kvadratni koren števila 3

Kvadratni koren števila 5

Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.

Poglej Realno število in Kvadratni koren števila 5

Kvaternion

Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.

Poglej Realno število in Kvaternion

Lagrangeeva enakost

Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).

Poglej Realno število in Lagrangeeva enakost

Lagrangeevo število

Lagrangeeva števila so v matematiki zaporedja števil, ki se pojavljajo v mejah pri aproksimaciji iracionalnih števil z racionalnimi števili.

Poglej Realno število in Lagrangeevo število

Lambertova funkcija W

Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.

Poglej Realno število in Lambertova funkcija W

Laplaceova porazdelitev

Laplaceova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.

Poglej Realno število in Laplaceova porazdelitev

Leopold Kronecker

Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.

Poglej Realno število in Leopold Kronecker

Lev Semjonovič Pontrjagin

Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.

Poglej Realno število in Lev Semjonovič Pontrjagin

Liejeva grupa

Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.

Poglej Realno število in Liejeva grupa

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Poglej Realno število in Linearna algebra

Linearna funkcija

Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).

Poglej Realno število in Linearna funkcija

Logaritem

Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.

Poglej Realno število in Logaritem

Logaritemska spirala

Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.

Poglej Realno število in Logaritemska spirala

Logaritemski integral

Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.

Poglej Realno število in Logaritemski integral

Logistična porazdelitev

Logistična porazdelitevje družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).

Poglej Realno število in Logistična porazdelitev

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Poglej Realno število in Magnetna permeabilnost

Magnituda

Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).

Poglej Realno število in Magnituda

Maple

Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.

Poglej Realno število in Maple

Mark Kac

Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.

Poglej Realno število in Mark Kac

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Poglej Realno število in Matematična analiza

Matematična struktura

Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.

Poglej Realno število in Matematična struktura

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Realno število in Matematika

Matrika

Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.

Poglej Realno število in Matrika

Matrika M

Matrika M je matrika Z, ki ima lastne vrednosti z realnimi pozitivnimi deli.

Poglej Realno število in Matrika M

Matrika vrtenja

Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.

Poglej Realno število in Matrika vrtenja

Möbiusova funkcija

Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.

Poglej Realno število in Möbiusova funkcija

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Poglej Realno število in Mera (matematika)

Mera iracionalnosti

Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.

Poglej Realno število in Mera iracionalnosti

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Realno število in Meritev

Metrični prostor

Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.

Poglej Realno število in Metrični prostor

Množenje vektorja s številom

Množenje vektorja s številom Množenje vektorja s številom (tudi množenje vektorja s skalarjem) je matematična operacija, ki številu (skalarju) n in vektorju \vec a priredi vektor n\vec a. Opozorilo: Množenje vektorja s skalarjem ni isto kot skalarni produkt - teh dveh računaskih operacij ne smemo zamenjevati.

Poglej Realno število in Množenje vektorja s številom

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Poglej Realno število in Množica

Multikompleksno število

Multikompleksno število je v matematiki sistem števil Cn, ki ga lahko definiramo s pomočjo metode induktivnosti.

Poglej Realno število in Multikompleksno število

Muséjevo hiperštevilo

Muséjevo hiperštevilo pripada skupini števil, ki jih je predvidel ameriški znanstvenik in arheolog Charles Arthur Musé (1919 – 2000), da bi izpopolnil in povezal naravni številski sistem.

Poglej Realno število in Muséjevo hiperštevilo

Naravni logaritem

potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.

Poglej Realno število in Naravni logaritem

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Realno število in Nasir at-Tusi

Nasprotna vrednost

V matematiki je nasprotna vrednost števila a število, ki skupaj s številom a daje seštevek, ki je enak 0.

Poglej Realno število in Nasprotna vrednost

Necentralna porazdelitev t

Necentralna t porazdelitev je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki je posplošitev Študentove t porazdelitve.

Poglej Realno število in Necentralna porazdelitev t

Nedoločena enačba

Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.

Poglej Realno število in Nedoločena enačba

Neenačba

Neenačba (redko tudi neenakost) je simbolični zapis sestavljen iz dveh matematičnih izrazov, med katerima stoji neenačaj.

Poglej Realno število in Neenačba

Negativna binomska porazdelitev

Negativna binomska porazdelitev (vključno s Pascalovo porazdelitvijo in Pólyajevo porazdelitvijo) je diskretna verjetnostna porazdelitev neuspešnih Bernoullijevih poskusov (dva možna izida: uspešno in neuspešno ali da in ne), v katerih želimo dobiti vnaprej dano število uspehov.

Poglej Realno število in Negativna binomska porazdelitev

Negibna točka

Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.

Poglej Realno število in Negibna točka

Nesimetrična normalna porazdelitev

Nesimetrična normalna porazdelitev (tudi asimetrična normalna porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki posplošuje normalno porazdelitev tako, da je možen koeficient simetrije, ki je različen od nič.

Poglej Realno število in Nesimetrična normalna porazdelitev

Nevtralni element

Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.

Poglej Realno število in Nevtralni element

Norma matrike

Norma matrike je v matematiki razširitev pojma norme vektorja na matrike.

Poglej Realno število in Norma matrike

Norma operatorja

Norma operatorja (oznaka ||A||_ \, za operator A \) določa "velikost" linearnega operatorja (od tod tudi ime).

Poglej Realno število in Norma operatorja

Normalna matrika

Normalna matrika je kompleksna kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic) za katero velja kjer je.

Poglej Realno število in Normalna matrika

Numerična matematika

Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.

Poglej Realno število in Numerična matematika

O notacija

Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.

Poglej Realno število in O notacija

Obseg (algebra)

Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.

Poglej Realno število in Obseg (algebra)

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Poglej Realno število in Odvod

Odvod produkta

Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.

Poglej Realno število in Odvod produkta

Oktonion

Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.

Poglej Realno število in Oktonion

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Realno število in Omar Hajam

Optimizacija (matematika)

V matematiki se izraz optimizacija ali matematično programiranje nanaša na iskanje minimuma ali maksimuma dane realne funkcije na dovoljeni množici točk.

Poglej Realno število in Optimizacija (matematika)

Ortogonalna matrika

Ortogonalna matrika (oznaka Q \) je kvadratna matrika z realnimi elementi, katere vrstice in stolpci so medsebojno pravokotni enotski vektorji (ortonormalni vektorji).

Poglej Realno število in Ortogonalna matrika

Ortostohastična matrika

Ortostohastična matrika je dvojno stohastična matrika, ki ima za elemente kvadrate absolutnih vrednosti neke ortogonalne matrike.

Poglej Realno število in Ortostohastična matrika

Padéjeva aproksimacija

Padéjeva aproksimácija.

Poglej Realno število in Padéjeva aproksimacija

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Realno število in Pafnuti Lvovič Čebišov

Parabola

Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).

Poglej Realno število in Parabola

Paulijeva matrika

Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.

Poglej Realno število in Paulijeva matrika

Perronova enačba

Perronova enačba je v matematiki, oziroma v analitični teoriji števil, enačba, ki podaja vsoto aritmetične funkcije z obratno Mellinovo transformacijo.

Poglej Realno število in Perronova enačba

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Realno število in Planckova konstanta

Plastično število

Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).

Poglej Realno število in Plastično število

Plavajoča vejica

Predstavitev v plavajoči vejici je za računalnik prilagojena različica znanstvenega zapisa, s katero se v tehniki in znanosti rešuje omejitev obsega števil, ki se jih lahko predstavi s fiksno vejico.

Poglej Realno število in Plavajoča vejica

Pochhammerjev simbol

Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.

Poglej Realno število in Pochhammerjev simbol

Poincaréjeva grupa

Poincaréjeva grupa je v fiziki in matematiki grupa togih premikov psevdoevklidskega prostora Minkowskega \mathbb^.

Poglej Realno število in Poincaréjeva grupa

Pol (kompleksna analiza)

V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).

Poglej Realno število in Pol (kompleksna analiza)

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Poglej Realno število in Polinom

Porazdelitev beta

Porazdelitev beta je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je definirana na intervalu (0,1).

Poglej Realno število in Porazdelitev beta

Posplošeni verižni ulomek

Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.

Poglej Realno število in Posplošeni verižni ulomek

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Realno število in Potencialna energija

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.

Poglej Realno število in Potenciranje

Pozitivno definitna matrika

Pozitivno definitna matrika je matrika, ki je v mnogih podrobnostih analogna pozitivnim realnim številom.

Poglej Realno število in Pozitivno definitna matrika

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Poglej Realno število in Praštevilski izrek

Prehilbertov prostor

Prehilbertov prostor (tudi prostor skalarnega produkta) je vektorski prostor z dodatno operacijo, ki jo imenujemo skalarni produkt.

Poglej Realno število in Prehilbertov prostor

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Realno število in Premica

Preslikava

Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.

Poglej Realno število in Preslikava

Primitivna funkcija

Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.

Poglej Realno število in Primitivna funkcija

Projektivna ravnina

Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.

Poglej Realno število in Projektivna ravnina

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Poglej Realno število in Prostor Minkowskega

Računska kemija

teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.

Poglej Realno število in Računska kemija

Racionalna vrsta zeta

Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto, ki vsebuje racionalna števila, z Riemannovo funkcijo ζ(''s'') ali Hurvitzevo funkcijo ζ(''s'', ''q'').

Poglej Realno število in Racionalna vrsta zeta

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Poglej Realno število in Racionalno število

Ravninska krivulja

Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.

Poglej Realno število in Ravninska krivulja

Reaktanca

Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.

Poglej Realno število in Reaktanca

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Poglej Realno število in Recipročna vrednost

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej Realno število in Red velikosti

Relacija urejenosti

Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.

Poglej Realno število in Relacija urejenosti

Renormalizacijska grupa

Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.

Poglej Realno število in Renormalizacijska grupa

Retronim

Retronim je beseda, s katero razširimo opis starejšega pojma ali objekta, ki z uvedbo novega pojma ni bil več enolično opisan.

Poglej Realno število in Retronim

Riemann-Sieglova funkcija theta

Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).

Poglej Realno število in Riemann-Sieglova funkcija theta

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Poglej Realno število in Riemannova domneva

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej Realno število in Riemannova funkcija zeta

Scherkova ploskev

Scherkova ploskev pri c.

Poglej Realno število in Scherkova ploskev

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Poglej Realno število in Schrödingerjeva enačba

Sedenion

Sedenion (množica sedenionov ima oznako \mathbb) je vrsta števil, ki tvori 16-razsežno neasociativno algebro nad realnimi števili z uporabo Cayley-Dicksonove konstrukcije na oktonionih.

Poglej Realno število in Sedenion

Seznam števil

Seznam člankov o številih.

Poglej Realno število in Seznam števil

Seznam Liejevih grup

Seznam Liejevih grup vsebuje nekatere Liejeve grupe in z njimi povezane Liejeve algebre.

Poglej Realno število in Seznam Liejevih grup

Seznam matematičnih funkcij

Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.

Poglej Realno število in Seznam matematičnih funkcij

Seznam matematičnih simbolov

Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.

Poglej Realno število in Seznam matematičnih simbolov

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Realno število in Seznam matematičnih vsebin

Seznam vrst števil

realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.

Poglej Realno število in Seznam vrst števil

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Poglej Realno število in Sfera

Simetrična matrika

Simetrična matrika je kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic), ki je enaka svoji transponirani matriki.

Poglej Realno število in Simetrična matrika

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Poglej Realno število in Skalarni produkt

Skalarno polje

Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.

Poglej Realno število in Skalarno polje

Sled matrike

Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.

Poglej Realno število in Sled matrike

Smerni koeficient premice

Smerni koeficient premice na ravnini z osema x in y označimo s črko k in je definiran kot sprememba koordinate y deljeno s pripadajočo spremembo koordinate x med dvema različnima točkama na premici.

Poglej Realno število in Smerni koeficient premice

Spektralna teorija grafov

Spektralna teorija grafov je veja teorije grafov.

Poglej Realno število in Spektralna teorija grafov

Sploščenost

Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.

Poglej Realno število in Sploščenost

Splošna hiperbolična porazdelitev

Splošna hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki jo določa šest parametrov.

Poglej Realno število in Splošna hiperbolična porazdelitev

Splošna normalna porazdelitev

Splošna normalna porazdelitev (tudi splošna Gaussova porazdelitev) je katerakoli porazdelitev izmed dveh zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki se od normalne porazdelitve razlikujta v tem, da vsebujeta še parameter oblike (normalna porazdelitev ga ne vsebuje).

Poglej Realno število in Splošna normalna porazdelitev

Središčni binomski koeficient

n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.

Poglej Realno število in Središčni binomski koeficient

Standardizirani moment

Standardizirani moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki enak kjer je.

Poglej Realno število in Standardizirani moment

Stieltjesova matrika

Stieltjesova matrika je realna simetrična pozitivno definitna matrika z nepozitivnimi elementi zunaj glavne diagonale.

Poglej Realno število in Stieltjesova matrika

Stohastična matrika

Stohastična matrika (tudi verjetnostna matrika ali matrika prehodov) je matrika, ki se v matematiki uporablja za opis prehodov v Markovskih verigah.

Poglej Realno število in Stohastična matrika

Studentova t-porazdelitev

Studentova t-porazdelitev (tudi t-porazdelitev ali Študentova t-porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev.

Poglej Realno število in Studentova t-porazdelitev

Superkvadrik

Nekateri superkvadriki. Superkvadrik (tudi superkvadratik) je v matematiki družina geometrijskih oblik, ki so definirane z obrazci, ki spominjajo na elipsoide in kvadrike.

Poglej Realno število in Superkvadrik

Superrealno število

Superrealno število je v komutativni algebri razširitev pojma realnih števil.

Poglej Realno število in Superrealno število

Surjektivna preslikava

Súrjektivna preslikáva ali surjékcija je v matematiki preslikava f: A → B, pri kateri je vsak element iz množice B slika vsaj enega elementa iz množice A: Če je f surjektivna preslikava, rečemo tudi, da f preslika množico A na množico B. Množica B je lahko načeloma poljubna množica, vendar najpogosteje privzamemo, da je f realna funkcija in da je torej B množica realnih števil.

Poglej Realno število in Surjektivna preslikava

Surrealno število

drevesa surrealnih števil. Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila.

Poglej Realno število in Surrealno število

Tahion

Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.

Poglej Realno število in Tahion

Taylorjeva vrsta

Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.

Poglej Realno število in Taylorjeva vrsta

Teorija diofantskih približkov

Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.

Poglej Realno število in Teorija diofantskih približkov

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Realno število in Teorija grup

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Realno število in Točka (geometrija)

Transcendentno število

Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Poglej Realno število in Transcendentno število

Unistohastična matrika

Unistohastična matrika (tudi unitarno stohastična) je dvojno stohastična matrika, ki ima za elemente kvadrate absolutnih vrednosti neke unitarne matrike.

Poglej Realno število in Unistohastična matrika

Utežna funkcija

Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.

Poglej Realno število in Utežna funkcija

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Realno število in Vektor (matematika)

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Poglej Realno število in Vektor četverec

Vektorski prostor

Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.

Poglej Realno število in Vektorski prostor

Verižni ulomek

Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.

Poglej Realno število in Verižni ulomek

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Poglej Realno število in Verjetnost

Vložitev (matematika)

Vložítev v matematiki imenujemo stanje takrat, ko je en primerek neke strukture sestavni del drugega primerka.

Poglej Realno število in Vložitev (matematika)

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Poglej Realno število in Vrsta (matematika)

Weylova enačba

Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.

Poglej Realno število in Weylova enačba

Whitneyjev dežnik

Del ploskve Whitneyjevega dežnika. Whitneyjev dežnik je sebe sekajoča ploskev v treh razsežnostih.

Poglej Realno število in Whitneyjev dežnik

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Realno število in William Rowan Hamilton

Zakon velikih števil

igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.

Poglej Realno število in Zakon velikih števil

Zaokrožanje

Zaokróžanje je matematični postopek, pri katerem dano realno število nadomestimo s približkom.

Poglej Realno število in Zaokrožanje

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Poglej Realno število in Zaporedje

Zbirna funkcija verjetnosti

Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.

Poglej Realno število in Zbirna funkcija verjetnosti

Zmnožek

Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.

Poglej Realno število in Zmnožek

Znanstveni zapis

Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu.

Poglej Realno število in Znanstveni zapis

0,999...

300px 0.999... je v matematiki realno število, ki je v množici \mathbb enako 1.

Poglej Realno število in 0,999...

1 + 1 + 1 + 1 + ···

Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.

Poglej Realno število in 1 + 1 + 1 + 1 + ···

Prav tako znan kot Realna števila.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti