Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rašid al-Din

Index Rašid al-Din

Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضل‌الله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Ak Kojunlu, Algu, Đại Việt, Čagataj, Belgudej, Bodončar, Bordžigini, DIN, Hajdu kan, Islamska umetnost, Kajdu, Koloman I. Asen, Kumanija, Trgovska pot, Urgana, Veliki prekop (Kitajska), 1247, 1318, 18. julij.

Ak Kojunlu

Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق‌ قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.

Poglej Rašid al-Din in Ak Kojunlu

Algu

Algu ali Alguj je bil od leta 1260 do 1265/1266 kan Čagatajskega kanata, * ni znano, † 1265/1266.

Poglej Rašid al-Din in Algu

Đại Việt

Đại Việt (大越, dobesedno Veliki Việt, pogosto znan kot Annam (Chữ Hán: 安南)), je bila monarhija v jugovzhodni Aziji od 10.

Poglej Rašid al-Din in Đại Việt

Čagataj

Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.

Poglej Rašid al-Din in Čagataj

Belgudej

Belgudej (mongolsko Бэлгүдэй, Belgudej) je bil sin Jesugeja in Sočigel in Džingiskanov polbrat, * okoli 1161, † okoli 1271 (po legendi).

Poglej Rašid al-Din in Belgudej

Bodončar

Bodončar Munhag (mongolsko Бодончар, Bodončar) je bil slaven mongolski vojskovodja, Džingiskanov prednik in prednik mongolskega klana Barlas, ki je pod Timur Lenkom vladal v Srednji Aziji.

Poglej Rašid al-Din in Bodončar

Bordžigini

Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.

Poglej Rašid al-Din in Bordžigini

DIN

DIN, Din ali din je lahko.

Poglej Rašid al-Din in DIN

Hajdu kan

Hajdu (mongolsko Хайду, Hajdu) je bil mongolski kan iz klana Bordžigin, ki je vladal od leta 1080 do 1100, * 1030, † 1100.

Poglej Rašid al-Din in Hajdu kan

Islamska umetnost

Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.

Poglej Rašid al-Din in Islamska umetnost

Kajdu

Kajdu (ᠬᠠᠢᠳᠤ Qaydu, Mongolska cirilica: Хайду) (c. 1230 – 1301) je bil pravnuk mongolskega kagana Ögedeja (1185–1241) in zato vodja dinastije Ögedej in de facto kan Čagatajskega kanata, dela Mongolskega cesarstva.

Poglej Rašid al-Din in Kajdu

Koloman I. Asen

Koloman I. Asen, Koloman ali Kaliman I. Asen (bolgarsko Калиман I Асен I, Kaliman I. Asen) je bil car (cesar) Bolgarije, ki je vladal od leta 1241 do 1246, * 1234, † avgust 1246.

Poglej Rašid al-Din in Koloman I. Asen

Kumanija

Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.

Poglej Rašid al-Din in Kumanija

Trgovska pot

Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.

Poglej Rašid al-Din in Trgovska pot

Urgana

Urgana, Organa, Orakina ali Ergene hatun (mongolsko Ургана, Urgana) jer bila oiratska princesa Mongolskega cesarstva in cesarica (hatun) Čagatajskega kanata.

Poglej Rašid al-Din in Urgana

Veliki prekop (Kitajska)

Veliki prekop (znan tudi kot Veliki prekop Peking-Hangdžov) na kitajskem je najdaljši prekop na svetu.

Poglej Rašid al-Din in Veliki prekop (Kitajska)

1247

1247 (MCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rašid al-Din in 1247

1318

1318 (MCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Rašid al-Din in 1318

18. julij

18.

Poglej Rašid al-Din in 18. julij