Kazalo
132 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Algebrska geometrija, Algebrska struktura, Algebrsko število, Andrew John Wiles, Aritmetika, Avtomorfizem, Število, Število alef, Število bet, Števna množica, Évariste Galois, Bernoullijevo število, Bertrandov izrek, Binomski koeficient, Buckinghamov izrek π, Cantorjev diagonalni dokaz, Catalanova konstanta, Celo število, Celoštevilski trikotnik, Charles Hermite, Coxeter-Dinkinov diagram, Deljenje z ničlo, Desetiški ulomek, Diofant, Diofantska enačba, Dokaz s protislovjem, E (matematična konstanta), Egipčanski ulomek, Element (matematika), Elementarna funkcija, Enačba, Engelov razvoj, Enotski ulomek, Epicikloida, Erdős-Strausova domneva, Euler-Mascheronijeva konstanta, Evdoks, Evklid, Ferdinand von Lindemann, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Fermatov veliki izrek, Fordov krog, Funkcijska enačba, Georg Ferdinand Cantor, Gregoryjevo število, Hermann Weyl, Hermitov problem, Heronski trikotnik, Hinčinova konstanta, ... Razširi indeks (82 več) »
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Poglej Racionalno število in Abel-Ruffinijev izrek
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Racionalno število in Algebrska geometrija
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Racionalno število in Algebrska struktura
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Racionalno število in Algebrsko število
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Racionalno število in Andrew John Wiles
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Racionalno število in Aritmetika
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej Racionalno število in Avtomorfizem
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Racionalno število in Število
Število alef
množico. Število alef se v teoriji množic imenujejo števila v zaporedju števil, ki predstavljajo kardinalnosti neskončnih množic.
Poglej Racionalno število in Število alef
Število bet
Število bet se uporablja na podoben način kot število alef.
Poglej Racionalno število in Število bet
Števna množica
Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.
Poglej Racionalno število in Števna množica
Évariste Galois
Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).
Poglej Racionalno število in Évariste Galois
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Racionalno število in Bernoullijevo število
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Racionalno število in Bertrandov izrek
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Racionalno število in Binomski koeficient
Buckinghamov izrek π
Buckinghamov izrek π je osnovni izrek iz teorije podobnosti in razsežnostne analize.
Poglej Racionalno število in Buckinghamov izrek π
Cantorjev diagonalni dokaz
Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.
Poglej Racionalno število in Cantorjev diagonalni dokaz
Catalanova konstanta
Catalanova konstánta (oznaki G ali C_) je v matematiki konstanta, ki se včasih pojavi pri ocenah v kombinatoriki.
Poglej Racionalno število in Catalanova konstanta
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Racionalno število in Celo število
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Racionalno število in Celoštevilski trikotnik
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Poglej Racionalno število in Charles Hermite
Coxeter-Dinkinov diagram
Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne končne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami označene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.
Poglej Racionalno število in Coxeter-Dinkinov diagram
Deljenje z ničlo
Funkcija y.
Poglej Racionalno število in Deljenje z ničlo
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Racionalno število in Desetiški ulomek
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Racionalno število in Diofant
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Racionalno število in Diofantska enačba
Dokaz s protislovjem
Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.
Poglej Racionalno število in Dokaz s protislovjem
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Racionalno število in E (matematična konstanta)
Egipčanski ulomek
Egipčánski ulómki so končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci med seboj niso enaki, znani iz zgodovine egipčanske matematike.
Poglej Racionalno število in Egipčanski ulomek
Element (matematika)
Element (tudi član množice) je v matematiki katerikoli posamezni objekt, ki je sestavni del množice.
Poglej Racionalno število in Element (matematika)
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Poglej Racionalno število in Elementarna funkcija
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Racionalno število in Enačba
Engelov razvoj
Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.
Poglej Racionalno število in Engelov razvoj
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Racionalno število in Enotski ulomek
Epicikloida
Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.
Poglej Racionalno število in Epicikloida
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Poglej Racionalno število in Erdős-Strausova domneva
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Racionalno število in Euler-Mascheronijeva konstanta
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Racionalno število in Evdoks
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Racionalno število in Evklid
Ferdinand von Lindemann
Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.
Poglej Racionalno število in Ferdinand von Lindemann
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Poglej Racionalno število in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Racionalno število in Fermatov veliki izrek
Fordov krog
premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.
Poglej Racionalno število in Fordov krog
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Poglej Racionalno število in Funkcijska enačba
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Racionalno število in Georg Ferdinand Cantor
Gregoryjevo število
Gregoryjevo števílo je v matematiki realno število oblike: kjer je x poljubno racionalno število večje ali enako 1.
Poglej Racionalno število in Gregoryjevo število
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Racionalno število in Hermann Weyl
Hermitov problem
Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.
Poglej Racionalno število in Hermitov problem
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Racionalno število in Heronski trikotnik
Hinčinova konstanta
Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.
Poglej Racionalno število in Hinčinova konstanta
Hipocikloida
deltoido). Hipocikloida je v geometriji ravninska krivulja, ki nastane z zasledovanjem gibanja stalne točke na obodu manjše krožnice, ki se vrti znotraj večje krožnice.
Poglej Racionalno število in Hipocikloida
Hipokrat (geometer)
Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.
Poglej Racionalno število in Hipokrat (geometer)
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Racionalno število in Iracionalno število
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Racionalno število in James Gregory
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Racionalno število in Johann Heinrich Lambert
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Racionalno število in John Wallis
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Poglej Racionalno število in Joseph Liouville
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Racionalno število in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Jurij Valentinovič Nesterenko
Jurij Valentinovič Nesterenko, ruski matematik, * 5. december 1946, Harkov, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).
Poglej Racionalno število in Jurij Valentinovič Nesterenko
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Racionalno število in Jurij Vega
Jutaka Tanijama
Jutaka Tanijama (Taniyama Yutaka;, japonski matematik, * 12. november 1927, Kisai pri Tokiu, Japonska, † 17. november 1958, Tokio. Tanijama je najbolj znan po Tanijama-Šimurovi domnevi, sedaj znani kot izrek o modularnosti.
Poglej Racionalno število in Jutaka Tanijama
Kitajski izrek o ostankih
Kitajski izrek o ostankih govori o kongruencah v teoriji števil in njihovih posplošitvah v abstraktni algebri.
Poglej Racionalno število in Kitajski izrek o ostankih
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Racionalno število in Kolobar (algebra)
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Poglej Racionalno število in Konstanta omega
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Racionalno število in Konvergenčni polmer
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Racionalno število in Kurt Gödel
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Poglej Racionalno število in Kvadratni koren števila 2
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Racionalno število in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Racionalno število in Kvadratni koren števila 5
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Racionalno število in Kvadratno iracionalno število
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Racionalno število in L-funkcija
Lagrangeevo število
Lagrangeeva števila so v matematiki zaporedja števil, ki se pojavljajo v mejah pri aproksimaciji iracionalnih števil z racionalnimi števili.
Poglej Racionalno število in Lagrangeevo število
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej Racionalno število in Lambertova vrsta
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Racionalno število in Leonardo Fibonacci
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Racionalno število in Leonhard Euler
Lindemann-Weierstrassov izrek
Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.
Poglej Racionalno število in Lindemann-Weierstrassov izrek
Lissajousova krivulja
Lissajousova krivulja (tudi Bowditchova krivulja) pripada družini krivulj, ki nastanejo zaradi harmonskega nihanja, ki izhaja iz dveh med seboj pravokotnih smeri.
Poglej Racionalno število in Lissajousova krivulja
Louis Joel Mordell
Louis Joel Mordell, FRS, ameriško-britanski matematik, * 28. januar 1888, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 12. marec 1972, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Racionalno število in Louis Joel Mordell
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Racionalno število in Matematična konstanta
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Racionalno število in Matematika
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Poglej Racionalno število in Mera iracionalnosti
Merjenje kroga
Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.
Poglej Racionalno število in Merjenje kroga
Michael Stifel
Naslovnica Stiflovega dela ''Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist...'', Wittenberg 1532 225. stran Stiflovega dela ''Arithmetica Integra'', Nürnberg 1544 Michael Stifel (tudi Stiefel, Styfel, Stieffel, latinizirano Michaelis Stifelius), nemški menih, teolog, matematik in reformator, * 1487, Esslingen, Nemčija, † 19.
Poglej Racionalno število in Michael Stifel
Millerjevi indeksi
Millerjevi indeksi ravnin v kubičnih kristalih Millerjevi indeksi so sistem zapisa kristalografskih ravnin in smeri v Bravaisovih mrežah.
Poglej Racionalno število in Millerjevi indeksi
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Racionalno število in Množica
Modularna krivulja
Modularna krivulja Y(Γ) je v teoriji števil in algebrski geometriji Riemannova ploskev ali odgovarjajoča algebrska krivulja, ki nastane kot kvocient kompleksne zgornje polravnine H z delovanjem kongruenčne podgrupe Γ modularne grupe vseh matrik 2x2 oziroma njihovih modularnih grup (SL(2, Z)).
Poglej Racionalno število in Modularna krivulja
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Poglej Racionalno število in Nicole Oresme
Noam David Elkies
Noam David Elkies, ameriški matematik in šahovski velemojster, 25. avgust 1966, New York, ZDA.
Poglej Racionalno število in Noam David Elkies
Normalno število
Naj je b > 1 celo število in x realno število.
Poglej Racionalno število in Normalno število
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Racionalno število in Obseg (algebra)
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Poglej Racionalno število in Obseg algebrskih števil
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Poglej Racionalno število in Osemkotnik
Paul Albert Gordan
Paul Albert Gordan, nemški matematik, * 27. april 1837, Breslau, Nemčija (sedaj Wroclaw, Poljska), † 21. december 1912, Erlangen.
Poglej Racionalno število in Paul Albert Gordan
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Racionalno število in Pellova enačba
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Racionalno število in Pi
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Racionalno število in Pierre de Fermat
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Racionalno število in Plastično število
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Racionalno število in Podmnožica
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Racionalno število in Polinom
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Racionalno število in Potenciranje
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Racionalno število in Pozitivno število
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Poglej Racionalno število in Primitivna funkcija
Prizmatični uniformni polieder
Pentagramsko antiprizmo sestavljata dva pravilna pentagrama in 10 enakostraničnih trikotnikov. Prizmatični uniformni polieder je uniformni polieder z diedersko simetrijo.
Poglej Racionalno število in Prizmatični uniformni polieder
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Racionalno število in Programski jezik C
Racionalna vrsta zeta
Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto, ki vsebuje racionalna števila, z Riemannovo funkcijo ζ(''s'') ali Hurvitzevo funkcijo ζ(''s'', ''q'').
Poglej Racionalno število in Racionalna vrsta zeta
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Poglej Racionalno število in Razsežnostna analiza
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Racionalno število in Realno število
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Racionalno število in Recipročna vrednost
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej Racionalno število in Regularno praštevilo
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Racionalno število in Riemannova funkcija zeta
Schwarzev trikotnik
Schwarzev trikotnik je sferni trikotnik s pomočjo katerega se lahko tlakuje sfero.
Poglej Racionalno število in Schwarzev trikotnik
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Racionalno število in Seznam števil
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Racionalno število in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Racionalno število in Seznam vrst števil
Sinusoidna spirala
Sinusoidna spirala za n.
Poglej Racionalno število in Sinusoidna spirala
Skladno število
ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.
Poglej Racionalno število in Skladno število
Stieltjesove konstante
Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.
Poglej Racionalno število in Stieltjesove konstante
Surrealno število
drevesa surrealnih števil. Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila.
Poglej Racionalno število in Surrealno število
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Racionalno število in Teorija števil
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Poglej Racionalno število in Teorija diofantskih približkov
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Racionalno število in Transcendentno število
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Racionalno število in Ulomek
Uniformni politop
Uniformni politop je politop, ki ga sestavljajo facete z nižjo razsežnostjo.
Poglej Racionalno število in Uniformni politop
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Racionalno število in Vektorski prostor
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Racionalno število in Verižni ulomek
Vložitev (matematika)
Vložítev v matematiki imenujemo stanje takrat, ko je en primerek neke strukture sestavni del drugega primerka.
Poglej Racionalno število in Vložitev (matematika)
Vrtnica (matematika)
Krivulja vrtnica s 7 listi (''k''.
Poglej Racionalno število in Vrtnica (matematika)
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Racionalno število in Zgodovina števila π
0,999...
300px 0.999... je v matematiki realno število, ki je v množici \mathbb enako 1.
Poglej Racionalno število in 0,999...
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
Poglej Racionalno število in 1 + 1 + 1 + 1 + ···
117 (število)
117 (stó sédemnajst) je naravno število, za katero velja 117.
Poglej Racionalno število in 117 (število)
Prav tako znan kot Racionalna števila.