Kazalo
229 odnosi: Adleman–Pomerance–Rumelyov praštevilski test, Adrien-Marie Legendre, Ahilovo število, Alhacen, Alikvotno zaporedje, Analitična teorija števil, Aritmetična funkcija, Aritmetika, Arpštevilo, Arthur Josef Alwin Wieferich, Atle Selberg, August Ferdinand Möbius, Število alef, Število Markova, Število praštevil, Število Sierpińskega, Števna množica, Čenovo praštevilo, Čudno število, Bellova vrsta, Bellovo število, Bertrandova domneva, Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil, Cantorjevo število, Carl Friedrich Gauss, Carmichaelovo število, Celi del, Celo število, Celoštevilski trikotnik, Celoštevilsko zaporedje, Copeland-Erdőseva konstanta, Cullenovo število, Delitelj, Deljivost brez kvadrata, Descartesovo število, Desetiški ulomek, Diofant, Dirichletova funkcija eta, Divergentna vrsta, Dokaz s protislovjem, Domneva Bunjakovskega, Dvojno Mersennovo število, Elementi (Evklid), Eratosten, Eratostenovo sito, Erdős-Kacev izrek, Erdős-Strausova domneva, Eulerjeva funkcija fi, Eulerjevo število, Evklid, ... Razširi indeks (179 več) »
Adleman–Pomerance–Rumelyov praštevilski test
V računalniški teoriji števil, je Adleman–Pomerance–Rumelyov praštevilski test algoritem za določanje praštevila.
Poglej Praštevilo in Adleman–Pomerance–Rumelyov praštevilski test
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Praštevilo in Adrien-Marie Legendre
Ahilovo število
Cuisenairovimi palicami Ahilovo število je število, ki je močno, ampak ni popolno.
Poglej Praštevilo in Ahilovo število
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Praštevilo in Alhacen
Alikvotno zaporedje
Alikvotno zaporedje je v matematiki rekurzivno zaporedje števil, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v zaporedju.
Poglej Praštevilo in Alikvotno zaporedje
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Praštevilo in Analitična teorija števil
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Praštevilo in Aritmetična funkcija
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Praštevilo in Aritmetika
Arpštevilo
Arpštevilo je praštevilo, ki se ga dobi iz praštevila, če se mu zamenja vrstni red njegovih desetiških števk (in ni enako samemu sebi).
Poglej Praštevilo in Arpštevilo
Arthur Josef Alwin Wieferich
Arthur Josef Alwin Wieferich, nemški matematik, * 27. april 1884, Münster, Nemčija, † 15. september 1954, Meppen, Nemčija.
Poglej Praštevilo in Arthur Josef Alwin Wieferich
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Praštevilo in Atle Selberg
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Praštevilo in August Ferdinand Möbius
Število alef
množico. Število alef se v teoriji množic imenujejo števila v zaporedju števil, ki predstavljajo kardinalnosti neskončnih množic.
Poglej Praštevilo in Število alef
Število Markova
Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.
Poglej Praštevilo in Število Markova
Število praštevil
Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.
Poglej Praštevilo in Število praštevil
Število Sierpińskega
Število Sierpińskega je v teoriji števil takšno liho naravno število k, da je število oblike sestavljeno za vsa naravna števila n (n > 0).
Poglej Praštevilo in Število Sierpińskega
Števna množica
Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.
Poglej Praštevilo in Števna množica
Čenovo praštevilo
Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.
Poglej Praštevilo in Čenovo praštevilo
Čudno število
Cuisenairovimi palicami, ki kažejo, da je to čudno število z največjim praštevilskim faktorjem 5, ki je večje od √10 ≈ 3.16 Čudno število je v teoriji števil naravno število n, čigar največji praštevilski faktor je strogo večji od \sqrtn.
Poglej Praštevilo in Čudno število
Bellova vrsta
Bellova vrsta je v matematiki formalna potenčna vrsta, s katero se proučujejo značilnosti aritmetičnih funkcij.
Poglej Praštevilo in Bellova vrsta
Bellovo število
Bellova števila (tudi eksponentna števila, označba B_\, ali \varpi_\) so v matematiki in kombinatoriki števila particij množic z n elementi, oziroma so števila ekvivalenčnih relacij na njih.
Poglej Praštevilo in Bellovo število
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Praštevilo in Bertrandova domneva
Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil
Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil ali krajše BBS-generator je generator psevdonaključnih števil, ki so ga leta 1986 predlagali ameriška matematičarka in računalnikarka Lenore Blum, njen mož, venezuelski računalnikar Manuel Blum in Michael Shub.
Poglej Praštevilo in Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil
Cantorjevo število
Cantorjevo števílo (tudi Catalan-Mersennovo število) je v matematiki pozitivno celo število oblike: Eugène Charles Catalan je leta 1876 po Lucasovem odkritju praštevilskosti petega Cantorjevega števila c_ opazil, da so Cantorjeva števila med Mersennovimi števili, ki tvorijo Catalanovo zaporedje: vsa praštevila.
Poglej Praštevilo in Cantorjevo število
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Praštevilo in Carl Friedrich Gauss
Carmichaelovo število
Carmichaelova števila so v teoriji števil sestavljena pozitivna cela števila n za katera velja kongruenca: za vsa cela števila a, ki so n tuja (glej modularna aritmetika).
Poglej Praštevilo in Carmichaelovo število
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Praštevilo in Celi del
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Praštevilo in Celo število
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Praštevilo in Celoštevilski trikotnik
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Poglej Praštevilo in Celoštevilsko zaporedje
Copeland-Erdőseva konstanta
Copeland-Erdőseva konstanta je matematična konstanta skonstruirana s pripojitvijo praštevil v desetiškem zapisu in je ena od Smarandachejevih zaporedij: Konstanta je dana z: kjer je pn n-to praštevilo.
Poglej Praštevilo in Copeland-Erdőseva konstanta
Cullenovo število
Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.
Poglej Praštevilo in Cullenovo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Praštevilo in Delitelj
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Poglej Praštevilo in Deljivost brez kvadrata
Descartesovo število
V teoriji števil je Descartesovo število liho število, ki bilo popolno število, če bi bil eden izmed njegovih sestavljenih faktorjev praštevilo.
Poglej Praštevilo in Descartesovo število
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Praštevilo in Desetiški ulomek
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Praštevilo in Diofant
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Praštevilo in Dirichletova funkcija eta
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Praštevilo in Divergentna vrsta
Dokaz s protislovjem
Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.
Poglej Praštevilo in Dokaz s protislovjem
Domneva Bunjakovskega
Domneva Bunjakovskega, ki jo je leta 1857 postavil ruski matematik Viktor Jakovljevič Bunjakovski, trdi, da nerazcepni polinom stopnje 2 ali več s celoštevilskimi koeficienti za naravne argumente tvori ali neskončno mnogo števil z največjim skupnim deliteljem (gcd), ki presega enoto, ali pa neskončno mnogo praštevil.
Poglej Praštevilo in Domneva Bunjakovskega
Dvojno Mersennovo število
Dvojno Mersennovo število je v matematiki Mersennovo število oblike: kjer je p eksponent Mersennovih praštevil.
Poglej Praštevilo in Dvojno Mersennovo število
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Praštevilo in Elementi (Evklid)
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Praštevilo in Eratosten
Eratostenovo sito
Eratostenovo sito (tudi Eratostenovo rešeto) je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila.
Poglej Praštevilo in Eratostenovo sito
Erdős-Kacev izrek
Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.
Poglej Praštevilo in Erdős-Kacev izrek
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Poglej Praštevilo in Erdős-Strausova domneva
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej Praštevilo in Eulerjeva funkcija fi
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Poglej Praštevilo in Eulerjevo število
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Praštevilo in Evklid
Evklid-Eulerjev izrek
Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.
Poglej Praštevilo in Evklid-Eulerjev izrek
Evklidova lema
Evklidova lema je v osnovni teoriji števil pomembna lema, ki se nanaša na deljivost in praštevila.
Poglej Praštevilo in Evklidova lema
Evklidovo število
Evklidova števila so v matematiki cela števila oblike En.
Poglej Praštevilo in Evklidovo število
Faktorizacija
Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.
Poglej Praštevilo in Faktorizacija
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.
Poglej Praštevilo in Fermatov mali izrek
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Praštevilo in Fermatov veliki izrek
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Poglej Praštevilo in Fermatovo praštevilo
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Praštevilo in Fibonaccijevo število
Gaussovo praštevilo
kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.
Poglej Praštevilo in Gaussovo praštevilo
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Praštevilo in Geometrijsko zaporedje
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Praštevilo in Godfrey Harold Hardy
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Poglej Praštevilo in Goldbachova domneva
Gregor Pavlič
Gregor Pavlič, slovenski matematik in pedagog, * 7. april 1954.
Poglej Praštevilo in Gregor Pavlič
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Praštevilo in Harmonična vrsta
Haskell
Haskell je popolnoma funkcijski programski jezik s polimorfičnimi tipi, ki omogoča izjemno elegantno implementacijo matematičnih struktur, predvsem neskončnih.
Poglej Praštevilo in Haskell
Heegnerjevo število
Heegnerjevo število je v teoriji števil takšno celo število deljivo brez kvadrata d, da je razredno število h(-d) \, imaginarnega kvadratnega obsega \mathbb(\sqrt) \, enako 1, oziroma, da ima njegov kolobar celih števil enolični razcep v obliki a+b \sqrt \,.
Poglej Praštevilo in Heegnerjevo število
Henry John Stephen Smith
Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.
Poglej Praštevilo in Henry John Stephen Smith
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Poglej Praštevilo in Higgsovo praštevilo
IDEA
IDEA (angl. International Data Encryption Algorithm) je simetrični bločni enkripcijski algoritem.
Poglej Praštevilo in IDEA
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Poglej Praštevilo in Ideal (teorija kolobarjev)
Ivan Mihejevič Pervušin
Ivan Mihejevič Pervušin, ruski duhovnik in matematik, * 15. januar 1827, Lisva, Permska gubernija, Ruski imperij (sedaj Permski kraj, Rusija), † 17. junij 1900, Mehonskoje, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Praštevilo in Ivan Mihejevič Pervušin
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Poglej Praštevilo in Jacques Salomon Hadamard
Jørgen Pedersen Gram
Jørgen Pedersen Gram, danski matematik in aktuar, * 27. junij, 1850, Nustrup, Danska † 29. april 1916, København, Danska.
Poglej Praštevilo in Jørgen Pedersen Gram
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Praštevilo in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Praštevilo in Joseph-Louis de Lagrange
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Praštevilo in Kepler-Bouwkampova konstanta
Klasična modularna krivulja
Klasična modularna krivulja je v teoriji števil ireducibilna ravninska algebrska krivulja, ki je dana z enačbo kjer za invarianto j j(τ) velja da je točka na krivulji.
Poglej Praštevilo in Klasična modularna krivulja
Kocka (film)
Kocka (v izvirniku) je kanadska znanstvenofantastična psihološka grozljivka, film režiserja Vincenza Natalija iz leta 1997, ki je izšel v sklopu projekta »First Feature Project« Kanadskega fimskega centra.
Poglej Praštevilo in Kocka (film)
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Praštevilo in Konstanta fine strukture
Kubno praštevilo
Kúbno práštevílo je v matematiki praštevilo, ki je rešitev ene kubične enačbe od dveh različnih posebnih enačb.
Poglej Praštevilo in Kubno praštevilo
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Praštevilo in Kvadratno iracionalno število
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Praštevilo in L-funkcija
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Poglej Praštevilo in Landauovi problemi
Legendrov simbol
Legendrov simból je v teoriji števil simbol, ki se uporablja pri faktorizaciji in kvadratnih ostankih.
Poglej Praštevilo in Legendrov simbol
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej Praštevilo in Legendrova domneva
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Praštevilo in Leonhard Euler
Lev Genrihovič Šnireljman
Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Praštevilo in Lev Genrihovič Šnireljman
Liouvillova funkcija
Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.
Poglej Praštevilo in Liouvillova funkcija
Logaritemski integral
Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.
Poglej Praštevilo in Logaritemski integral
Louis Joel Mordell
Louis Joel Mordell, FRS, ameriško-britanski matematik, * 28. januar 1888, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 12. marec 1972, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Praštevilo in Louis Joel Mordell
Luigi Poletti
Luigi Poletti, italijanski matematik in pesnik, * 1864, Pontremoli, Toskana, Italija, † 1967.
Poglej Praštevilo in Luigi Poletti
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Poglej Praštevilo in Magični kvadrat
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Poglej Praštevilo in Marin Mersenne
Matematični dokaz
language.
Poglej Praštevilo in Matematični dokaz
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Praštevilo in Möbiusova funkcija
Meissel-Mertensova konstanta
praštevil Meissel-Mertensova konstanta je matematična konstanta iz teorije števil.
Poglej Praštevilo in Meissel-Mertensova konstanta
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej Praštevilo in Mersennovo število
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Praštevilo in Mertensova funkcija
Midyjev izrek
Midyjev izrek v matematiki obravnava desetiški razvoj ulomkov oblike a/p, kjer je p praštevilo, ulomek a/p pa je okrajšani neskončni desetiški ulomek s sodo periodo.
Poglej Praštevilo in Midyjev izrek
Močno število
Močno število je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število m\,, da kadar vsako praštevilo p\,, ki deli m\,, ga deli tudi njegov kvadrat p^\,.
Poglej Praštevilo in Močno število
Največji skupni delitelj
Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.
Poglej Praštevilo in Največji skupni delitelj
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Praštevilo in Naravno število
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Poglej Praštevilo in Nedotakljivo število
Nezadostno število
Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.
Poglej Praštevilo in Nezadostno število
Noam David Elkies
Noam David Elkies, ameriški matematik in šahovski velemojster, 25. avgust 1966, New York, ZDA.
Poglej Praštevilo in Noam David Elkies
Normalno število
Naj je b > 1 celo število in x realno število.
Poglej Praštevilo in Normalno število
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Poglej Praštevilo in Osnovni izrek aritmetike
Palindromno število
Palindromno število je v matematiki simetrično število, zapisano v poljubni bazi a kot a1a2a3...|...
Poglej Praštevilo in Palindromno število
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Poglej Praštevilo in Palindromno praštevilo
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Praštevilo in Pellova enačba
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Praštevilo in Pierre de Fermat
Pitagorejsko praštevilo
celoštevilskimi katetami – (3, 4) in (2, 1). Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika.
Poglej Praštevilo in Pitagorejsko praštevilo
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Praštevilo in Podmnožica
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Poglej Praštevilo in Podolžno število
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Poglej Praštevilo in Polpraštevilo
Pomeni imen asteroidov: 7501–8000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7501 do 8000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Praštevilo in Pomeni imen asteroidov: 7501–8000
Potenca praštevila
Poténca práštevila je v matematiki pozitivna cela potenca praštevila.
Poglej Praštevilo in Potenca praštevila
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Poglej Praštevilo in Praštevilska vrzel
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Praštevilo in Praštevilski dvojček
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Praštevilo in Praštevilski izrek
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej Praštevilo in Praštevilski razcep
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Poglej Praštevilo in Prafaktor
Prijateljsko število
Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.
Poglej Praštevilo in Prijateljsko število
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Praštevilo in Primoriela
Primorielno praštevilo
Primorielno praštevilo je v matematiki praštevilo oblike: kjer je pn# primoriela praštevila p_\, – produkt prvih n\, praštevil.
Poglej Praštevilo in Primorielno praštevilo
Prothovo število
Prothovo število je v teoriji števil število oblike: kjer je k liho število, n pozitivno celo število in 2n>k.
Poglej Praštevilo in Prothovo število
Psevdopraštevilo
Psévdopráštevilo je celo število, ki ima določeno značilnost, vezano na praštevila, samo pa ni praštevilo.
Poglej Praštevilo in Psevdopraštevilo
Ramanudžanovo praštevilo
Ramanudžanova praštevila so v teoriji števil praštevila, ki izhajajo iz dokaza Bertrandove domneve, ki ga je leta 1919 neodvisno od Čebišova podal indijski matematik Srinivasa Ajangar Ramanudžan, in se nanašajo na aritmetično funkcijo števila praštevil π(x).
Poglej Praštevilo in Ramanudžanovo praštevilo
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej Praštevilo in Regularno praštevilo
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Praštevilo in Riemannova domneva
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Praštevilo in Riemannova funkcija zeta
Robert Daniel Carmichael
Robert Daniel Carmichael, ameriški matematik, * 1. marec 1879, Goodwater, Alabama, ZDA, † 2. maj 1967, Merriam, Kansas, ZDA.
Poglej Praštevilo in Robert Daniel Carmichael
RSA
RSA je algoritem, ki spada v družino algoritmov za šifriranje z javnim ključem.
Poglej Praštevilo in RSA
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej Praštevilo in Samoštevilo
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Praštevilo in Sedemkotnik
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej Praštevilo in Sestavljeno število
Seznam (računalništvo)
Seznam (tudi spisek) je v računalništvu vrsta podatkovne strukture.
Poglej Praštevilo in Seznam (računalništvo)
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Praštevilo in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Praštevilo in Seznam vrst števil
Smithovo število
Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.
Poglej Praštevilo in Smithovo število
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Praštevilo in Soda in liha števila
Spevzip
Spevzip (Grško: Σπεύσιππος), starogrški filozof, * ok.
Poglej Praštevilo in Spevzip
Srečno število
Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.
Poglej Praštevilo in Srečno število
Srečno praštevilo
Sréčno práštevílo je v matematiki celo število, ki je hkrati praštevilo in srečno število.
Poglej Praštevilo in Srečno praštevilo
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Praštevilo in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Stanislaw Marcin Ulam
Stanisław Marcin Ulam, poljsko-ameriški matematik, * 13. april 1909, Lvov, Poljska, (tedaj Lemberg), sedaj Ukrajina, † 13. maj 1984, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Praštevilo in Stanislaw Marcin Ulam
Størmerjevo število
Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.
Poglej Praštevilo in Størmerjevo število
Stik (film)
Stik (v izvirniku) je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Roberta Zemeckisa, ki je izšel leta 1997.
Poglej Praštevilo in Stik (film)
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej Praštevilo in Sylvestrovo zaporedje
Tabela kongruenc
V teoriji števil je kongruenca ekvivalenčna relacija na celih številih.
Poglej Praštevilo in Tabela kongruenc
Tabela prafaktorjev števil
Tabela prafaktorjev števil vsebuje faktorizacijo celih števil od 1 do 1002.
Poglej Praštevilo in Tabela prafaktorjev števil
Tabitovo število
Tabitovo število je v matematiki naravno število oblike: Prva Tabitova števila so, (brez prvega člena): Tabitova števila nastopajo v splošni enačbi za prijateljska števila, ki jo je okoli leta 850 našel Tabit ibn Kora (826-901).
Poglej Praštevilo in Tabitovo število
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Praštevilo in Teorija števil
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Praštevilo in Tuje število
Uhlerjevo število
Uhlerjevo število je pozitivno celo število oblike: kjer je n!\, funkcija fakulteta in M_\, n-to Mersennovo število.
Poglej Praštevilo in Uhlerjevo število
Ulamov prt
Ulamov pŕt, Ulamova spirála ali práštevílska spirála je preprosta metoda risanja razporeditve praštevil v kvadrat z levosučno notranjo spiralo, ki odkrije vzorec, katerega niso nikoli zadovoljivo pojasnili.
Poglej Praštevilo in Ulamov prt
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej Praštevilo in Ulamovo število
Varno praštevilo
Varno število je praštevilo oblike: kjer je p\, tudi praštevilo.
Poglej Praštevilo in Varno praštevilo
Vedski kvadrat
Védski kvadrát je v starodavni indijski matematiki različica tipične razpredelnice množenja 9 × 9 v obliki kvadrata.
Poglej Praštevilo in Vedski kvadrat
Verjetnostna teorija števil
Verjétnostna teoríja števíl je veja teorije števil, ki eksplicitno rabi verjetnost za odgovore na vprašanja iz nje.
Poglej Praštevilo in Verjetnostna teorija števil
Veselo število
Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.
Poglej Praštevilo in Veselo število
Von Mangoldtova funkcija
Von Mangoldtova funkcija je v matematiki aritmetična funkcija, imenovana po nemškem matematiku Hansu von Mangoldtu.
Poglej Praštevilo in Von Mangoldtova funkcija
Von Staudt-Clausenov izrek
Von Staudt-Clausenov izrek je v teoriji števil izrek o ulomljenem delu Bernoullijevih števil.
Poglej Praštevilo in Von Staudt-Clausenov izrek
Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Wall-Sun-Sunovo praštevilo je v matematiki praštevilo p > 5, če p² deli: kjer je F(n) n-to Fibonaccijevo število in \left(\frac\right) Legendrov simbol za a in b. Takšna števila včasih imenujejo tudi Fibonacci-Wiefericheva praštevila.
Poglej Praštevilo in Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Wilsonov izrek
Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da (z uporabo zapisa modularne aritmetike) fakulteta (n - 1)!.
Poglej Praštevilo in Wilsonov izrek
Wilsonovo praštevilo
Wilsonovo praštevilo, poimenovano po angleškem matematiku Johnu Wilsonu, je vsako praštevilo p, da p2 deli (p − 1)! + 1, kjer označuje »!« faktorialno funkcijo.
Poglej Praštevilo in Wilsonovo praštevilo
Woodallovo število
Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.
Poglej Praštevilo in Woodallovo število
Zelo sestavljeno število
Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.
Poglej Praštevilo in Zelo sestavljeno število
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Praštevilo in Zgodovina števila π
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Praštevilo in Zgodovina matematike
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Praštevilo in 1 (število)
101 (število)
101 (stó êna) je naravno število, za katero velja 101.
Poglej Praštevilo in 101 (število)
103 (število)
103 (stó trí) je naravno število, za katero velja 103.
Poglej Praštevilo in 103 (število)
107 (število)
107 (stó sédem) je naravno število, za katero velja 107.
Poglej Praštevilo in 107 (število)
109 (število)
109 (stó dévet) je naravno število, za katero velja 109.
Poglej Praštevilo in 109 (število)
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
Poglej Praštevilo in 11 (število)
111 (število)
111 (stó enájst) je naravno število, za katero velja 111.
Poglej Praštevilo in 111 (število)
113 (število)
113 (stó trinájst) je naravno število, za katero velja 113.
Poglej Praštevilo in 113 (število)
120 (število)
120 (stó dvájset) je naravno število, za katero velja 120.
Poglej Praštevilo in 120 (število)
124 (število)
124 (stó štíriindvájset) je naravno število, za katero velja 124.
Poglej Praštevilo in 124 (število)
127 (število)
127 (stó sédemindvájset) je naravno število, za katero velja 127.
Poglej Praštevilo in 127 (število)
129 (število)
129 (stó devétindvájset) je naravno število, za katero velja 129.
Poglej Praštevilo in 129 (število)
13 (število)
13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.
Poglej Praštevilo in 13 (število)
131 (število)
131 (stó ênaintrídeset) je naravno število, za katero velja 131.
Poglej Praštevilo in 131 (število)
137 (število)
137 (stó sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 137.
Poglej Praštevilo in 137 (število)
139 (število)
139 (stó dévetintrídeset) je naravno število, za katero velja 139.
Poglej Praštevilo in 139 (število)
143 (število)
143 (stó tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 143.
Poglej Praštevilo in 143 (število)
149 (število)
149 (stó devétinštírideset) je naravno število, za katero velja 149.
Poglej Praštevilo in 149 (število)
151 (število)
151 (stó ênainpétdeset) je naravno število, za katero velja 151.
Poglej Praštevilo in 151 (število)
152 (število)
152 (stó dváinpétdeset) je naravno število, za katero velja 152.
Poglej Praštevilo in 152 (število)
157 (število)
157 (stó sedeminpétdeset) je naravno število, za katero velja 157.
Poglej Praštevilo in 157 (število)
161 (število)
161 (stó enainšéstdeset) je naravno število, za katero velja 161.
Poglej Praštevilo in 161 (število)
163 (število)
163 (stó tríinšéstdeset) je naravno število, za katerega velja 163.
Poglej Praštevilo in 163 (število)
167 (število)
167 (stó sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja 167.
Poglej Praštevilo in 167 (število)
168 (število)
168 (stó oseminšéstdeset) je naravno število, za katero velja 168.
Poglej Praštevilo in 168 (število)
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
Poglej Praštevilo in 17 (število)
173 (število)
173 (stó triinsedemdeset) je naravno število, za katerega velja 173.
Poglej Praštevilo in 173 (število)
179 (število)
179 (stó devetinsedemdeset) je naravno število, za katero velja 179.
Poglej Praštevilo in 179 (število)
181 (število)
181 (stó ênainósemdeset) je naravno število, za katerega velja 181.
Poglej Praštevilo in 181 (število)
187 (število)
187 (stó sédeminósemdeset) je naravno število, za katerega velja 187.
Poglej Praštevilo in 187 (število)
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Poglej Praštevilo in 19 (število)
191 (število)
191 (stó énaindévetdeset) je naravno število, za katero velja 191.
Poglej Praštevilo in 191 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Praštevilo in 2 (število)
23 (število)
23 (tríindvájset) je naravno število, za katero velja 23.
Poglej Praštevilo in 23 (število)
256 (število)
256 je število, ki je enako številu 2 na 8.
Poglej Praštevilo in 256 (število)
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Poglej Praštevilo in 29 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Praštevilo in 3 (število)
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
Poglej Praštevilo in 31 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Praštevilo in 37 (število)
38 (število)
38 (ósemintrídeset) je naravno število, za katero velja 38.
Poglej Praštevilo in 38 (število)
41 (število)
41 (ênainštírideset) je naravno število, za katero velja 41.
Poglej Praštevilo in 41 (število)
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Poglej Praštevilo in 42 (število)
43 (število)
43 (tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 43.
Poglej Praštevilo in 43 (število)
47 (število)
47 (sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 47.
Poglej Praštevilo in 47 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Praštevilo in 5 (število)
53 (število)
53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.
Poglej Praštevilo in 53 (število)
59 (število)
59 (devétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 59.
Poglej Praštevilo in 59 (število)
61 (število)
61 (ênainšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 61.
Poglej Praštevilo in 61 (število)
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Poglej Praštevilo in 67 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Praštevilo in 7 (število)
700 (število)
700 (sédem stó) je naravno število, za katero velja 700.
Poglej Praštevilo in 700 (število)
71 (število)
71 (ênainsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 71.
Poglej Praštevilo in 71 (število)
73 (število)
73 (tríinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 73.
Poglej Praštevilo in 73 (število)
79 (število)
79 (devétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 79.
Poglej Praštevilo in 79 (število)
800 (število)
800 (ósem stó) je naravno število, za katerega velja 800.
Poglej Praštevilo in 800 (število)
83 (število)
83 (tríinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 83.
Poglej Praštevilo in 83 (število)
89 (število)
89 (devétinósemdeset) je naravno število, za katero velja 89.
Poglej Praštevilo in 89 (število)
97 (število)
97 (sédemindevétdeset) je naravno število, za katero velja 97.
Poglej Praštevilo in 97 (število)
Prav tako znan kot Praštevila.
, Evklid-Eulerjev izrek, Evklidova lema, Evklidovo število, Faktorizacija, Fermatov mali izrek, Fermatov veliki izrek, Fermatovo praštevilo, Fibonaccijevo število, Gaussovo praštevilo, Geometrijsko zaporedje, Godfrey Harold Hardy, Goldbachova domneva, Gregor Pavlič, Harmonična vrsta, Haskell, Heegnerjevo število, Henry John Stephen Smith, Higgsovo praštevilo, IDEA, Ideal (teorija kolobarjev), Ivan Mihejevič Pervušin, Jacques Salomon Hadamard, Jørgen Pedersen Gram, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Joseph-Louis de Lagrange, Kepler-Bouwkampova konstanta, Klasična modularna krivulja, Kocka (film), Konstanta fine strukture, Kubno praštevilo, Kvadratno iracionalno število, L-funkcija, Landauovi problemi, Legendrov simbol, Legendrova domneva, Leonhard Euler, Lev Genrihovič Šnireljman, Liouvillova funkcija, Logaritemski integral, Louis Joel Mordell, Luigi Poletti, Magični kvadrat, Marin Mersenne, Matematični dokaz, Möbiusova funkcija, Meissel-Mertensova konstanta, Mersennovo število, Mertensova funkcija, Midyjev izrek, Močno število, Največji skupni delitelj, Naravno število, Nedotakljivo število, Nezadostno število, Noam David Elkies, Normalno število, Osnovni izrek aritmetike, Palindromno število, Palindromno praštevilo, Pellova enačba, Pierre de Fermat, Pitagorejsko praštevilo, Podmnožica, Podolžno število, Polpraštevilo, Pomeni imen asteroidov: 7501–8000, Potenca praštevila, Praštevilska vrzel, Praštevilski dvojček, Praštevilski izrek, Praštevilski razcep, Prafaktor, Prijateljsko število, Primoriela, Primorielno praštevilo, Prothovo število, Psevdopraštevilo, Ramanudžanovo praštevilo, Regularno praštevilo, Riemannova domneva, Riemannova funkcija zeta, Robert Daniel Carmichael, RSA, Samoštevilo, Sedemkotnik, Sestavljeno število, Seznam (računalništvo), Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Smithovo število, Soda in liha števila, Spevzip, Srečno število, Srečno praštevilo, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Stanislaw Marcin Ulam, Størmerjevo število, Stik (film), Sylvestrovo zaporedje, Tabela kongruenc, Tabela prafaktorjev števil, Tabitovo število, Teorija števil, Tuje število, Uhlerjevo število, Ulamov prt, Ulamovo število, Varno praštevilo, Vedski kvadrat, Verjetnostna teorija števil, Veselo število, Von Mangoldtova funkcija, Von Staudt-Clausenov izrek, Wall-Sun-Sunovo praštevilo, Wilsonov izrek, Wilsonovo praštevilo, Woodallovo število, Zelo sestavljeno število, Zgodovina števila π, Zgodovina matematike, 1 (število), 101 (število), 103 (število), 107 (število), 109 (število), 11 (število), 111 (število), 113 (število), 120 (število), 124 (število), 127 (število), 129 (število), 13 (število), 131 (število), 137 (število), 139 (število), 143 (število), 149 (število), 151 (število), 152 (število), 157 (število), 161 (število), 163 (število), 167 (število), 168 (število), 17 (število), 173 (število), 179 (število), 181 (število), 187 (število), 19 (število), 191 (število), 2 (število), 23 (število), 256 (število), 29 (število), 3 (število), 31 (število), 37 (število), 38 (število), 41 (število), 42 (število), 43 (število), 47 (število), 5 (število), 53 (število), 59 (število), 61 (število), 67 (število), 7 (število), 700 (število), 71 (število), 73 (število), 79 (število), 800 (število), 83 (število), 89 (število), 97 (število).