Hitreje kot brskalnik!
69 odnosi: Aksion, Alan Harvey Guth, Antimaterija, Astronomija, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Barion, B²FH, Berilij, Edgar Allan Poe, Era, Fenantren, Fotino, Fred Hoyle, George Gamow, Georges Lemaître, Gravitacijska singularnost, Halton Christian Arp, Helij, Hubblov čas, James Burkett Hartle, Kemijski element, Kozmični žarki, Kozmologija, Kratka zgodovina časa, Kvantna gravitacija, Leptokvark, Loschmidtov paradoks, Metrika FLRW, Mikročrna luknja, Nukleosinteza, Olbersov paradoks, Paleontološki muzej Egidio Feruglio, Planckov čas, Planckova gostota, Plazma (fizika), Prasevanje, Problem obzorja, Prvobitna črna luknja, Prvobitni nuklid, Ralph Asher Alpher, Rdeči premik, Robert Henry Dicke, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam knjig Mejnikov, Skalirni faktor (kozmologija), Starost vesolja, Stefan-Boltzmannov zakon, Supermasivna črna luknja, ..., Svetlobno leto, Temna snov, Teorija mirujočega stanja, Teorija vsega, Trojni alfa proces, Valonija, Veliki, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vesoljski teleskop James Webb, Vodik, Wienov zakon, Wolfgang Rindler, Zakaj sploh kaj obstaja, Zemlja, Zlom simetrije, Zvezda, 1 E13 s, 1949. Razširi indeks (19 več) »
Aksion
Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.
Novo!!: Prapok in Aksion · Poglej več »
Alan Harvey Guth
Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Prapok in Alan Harvey Guth · Poglej več »
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Novo!!: Prapok in Antimaterija · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Prapok in Astronomija · Poglej več »
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Novo!!: Prapok in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Novo!!: Prapok in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Novo!!: Prapok in Barion · Poglej več »
B²FH
B²FH so začetnice Burbidgea, Margaret Burbidge, Williama Fowlerja in Hoylea, ter se nanašajo na članek iz astrofizike z naslovom Nastanek elementov v zvezdah (Synthesis of the Elements in Stars), objavljen leta 1957.
Novo!!: Prapok in B²FH · Poglej več »
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Novo!!: Prapok in Berilij · Poglej več »
Edgar Allan Poe
Edgar Allan Poe (rojen Edgar Poe), ameriški pesnik, pisatelj, urednik in kritik, * 19. januar 1809, Boston, zvezna država Massachusetts, ZDA, † 7. oktober 1849, Baltimore, zvezna država Maryland, ZDA.
Novo!!: Prapok in Edgar Allan Poe · Poglej več »
Era
Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.
Novo!!: Prapok in Era · Poglej več »
Fenantren
Fenantren je policiklični aromatski ogljikovodik, sestavljen iz treh zlitih benzenovih obročev.
Novo!!: Prapok in Fenantren · Poglej več »
Fotino
Fotino (ozanaka \tilde \gamma \) je superpartner fotona.
Novo!!: Prapok in Fotino · Poglej več »
Fred Hoyle
Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.
Novo!!: Prapok in Fred Hoyle · Poglej več »
George Gamow
George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.
Novo!!: Prapok in George Gamow · Poglej več »
Georges Lemaître
Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.
Novo!!: Prapok in Georges Lemaître · Poglej več »
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Novo!!: Prapok in Gravitacijska singularnost · Poglej več »
Halton Christian Arp
Halton Christian Arp, ameriški astronom, * 21. marec 1927, New York, New York, ZDA, † 28. december 2013, München, Nemčija.
Novo!!: Prapok in Halton Christian Arp · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Prapok in Helij · Poglej več »
Hubblov čas
Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.
Novo!!: Prapok in Hubblov čas · Poglej več »
James Burkett Hartle
James Burkett Hartle, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 20. avgust 1939, Baltimore, Maryland, ZDA, † 17. maj 2023, Švica.
Novo!!: Prapok in James Burkett Hartle · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Prapok in Kemijski element · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Prapok in Kozmični žarki · Poglej več »
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Novo!!: Prapok in Kozmologija · Poglej več »
Kratka zgodovina časa
Kratka zgodovina časa (podnaslovljena Od velikega poka do črnih lukenj) je poljudnoznanstvena knjiga, ki jo je napisal angleški fizik Stephen Hawking leta 1988.
Novo!!: Prapok in Kratka zgodovina časa · Poglej več »
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Novo!!: Prapok in Kvantna gravitacija · Poglej več »
Leptokvark
Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.
Novo!!: Prapok in Leptokvark · Poglej več »
Loschmidtov paradoks
Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz časovno simetrične dinamike.
Novo!!: Prapok in Loschmidtov paradoks · Poglej več »
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Novo!!: Prapok in Metrika FLRW · Poglej več »
Mikročrna luknja
Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.
Novo!!: Prapok in Mikročrna luknja · Poglej več »
Nukleosinteza
Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.
Novo!!: Prapok in Nukleosinteza · Poglej več »
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo neskončno »svetlo« (gostota sevanja bi bila neskončno velika) in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju.
Novo!!: Prapok in Olbersov paradoks · Poglej več »
Paleontološki muzej Egidio Feruglio
Muzej paleontologije Egidio Feruglio (MEF, v španščini Museo Paleontológico Egidio Feruglio) je znanstvenoraziskovalni in razstavni center v mestu Trelew v Patagoniji (Argentina).
Novo!!: Prapok in Paleontološki muzej Egidio Feruglio · Poglej več »
Planckov čas
Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).
Novo!!: Prapok in Planckov čas · Poglej več »
Planckova gostota
Planckova gostota (oznaka \rho_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Novo!!: Prapok in Planckova gostota · Poglej več »
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Novo!!: Prapok in Plazma (fizika) · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Prapok in Prasevanje · Poglej več »
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Novo!!: Prapok in Problem obzorja · Poglej več »
Prvobitna črna luknja
Prvobitna ali primordialna črna luknja je domnevna vrsta črne luknje, ki ne nastane zaradi gravitacijskega sesedanja zvezde, temveč bi lahko nastala že med prapokom v tistih delih Vesolja, kjer je bila gostota energije in mase izredno velika.
Novo!!: Prapok in Prvobitna črna luknja · Poglej več »
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Novo!!: Prapok in Prvobitni nuklid · Poglej več »
Ralph Asher Alpher
Ralph Asher Alpher, ameriški fizik in kozmolog, * 3. februar 1921, Washington, ZDA, † 12. avgust 2007, Austin, Teksas, ZDA.
Novo!!: Prapok in Ralph Asher Alpher · Poglej več »
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Novo!!: Prapok in Rdeči premik · Poglej več »
Robert Henry Dicke
Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Prapok in Robert Henry Dicke · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Prapok in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Prapok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam knjig Mejnikov
Knjige iz zbirke ''Mejniki''. Mejniki je zbirka ilustriranih knjig.
Novo!!: Prapok in Seznam knjig Mejnikov · Poglej več »
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Novo!!: Prapok in Skalirni faktor (kozmologija) · Poglej več »
Starost vesolja
Staróst vesólja je v fizikalni kozmologiji čas, ki je pretekel od prapoka.
Novo!!: Prapok in Starost vesolja · Poglej več »
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Novo!!: Prapok in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.
Novo!!: Prapok in Supermasivna črna luknja · Poglej več »
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Novo!!: Prapok in Svetlobno leto · Poglej več »
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Novo!!: Prapok in Temna snov · Poglej več »
Teorija mirujočega stanja
Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.
Novo!!: Prapok in Teorija mirujočega stanja · Poglej več »
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Novo!!: Prapok in Teorija vsega · Poglej več »
Trojni alfa proces
Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.
Novo!!: Prapok in Trojni alfa proces · Poglej več »
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Novo!!: Prapok in Valonija · Poglej več »
Veliki
Veliki je lahko.
Novo!!: Prapok in Veliki · Poglej več »
Vera Cooper Rubin
Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Prapok in Vera Cooper Rubin · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Prapok in Vesolje · Poglej več »
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Novo!!: Prapok in Vesoljski teleskop James Webb · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Prapok in Vodik · Poglej več »
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Novo!!: Prapok in Wienov zakon · Poglej več »
Wolfgang Rindler
Wolfgang Rindler, avstrijski fizik, * 18. maj 1924, Dunaj, † 8. februar 2019.
Novo!!: Prapok in Wolfgang Rindler · Poglej več »
Zakaj sploh kaj obstaja
accessdate.
Novo!!: Prapok in Zakaj sploh kaj obstaja · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Prapok in Zemlja · Poglej več »
Zlom simetrije
Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).
Novo!!: Prapok in Zlom simetrije · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Prapok in Zvezda · Poglej več »
1 E13 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1013 in 1014 sekundami (320.000 in 3.200.000 leti).
Novo!!: Prapok in 1 E13 s · Poglej več »
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Prapok in 1949 · Poglej več »
