Kazalo
134 odnosi: Absolutna vrednost, Aditivna konstanta, Alikvotno zaporedje, Aritmetična funkcija, Atriftaloida, Število Markova, Število praštevil, Bertrandov izrek, Bertrandova domneva, Cantorjevo število, Celi del, Charles Hermite, Conwayjevo zaporedje, De Moivreova formula, Delitelj, Desetiški ulomek, Diofantska enačba, Dirichletova funkcija lambda, Dvojiški logaritem, Dvojno Mersennovo število, E (matematična konstanta), Egipčanski ulomek, Elipsoid, Engelov razvoj, Enotska funkcija, Enotski ulomek, Enotski vektor, Erdős-Borweinova konstanta, Erdős-Strausova domneva, Eulerjeva funkcija fi, Evklidski prostor, Fakulteta (funkcija), Feigenbaumovi konstanti, Feynmanov diagram, Fiksna vejica, Funkcija digama, Funkcija gama, Geometrična sredina, Geometrijsko zaporedje, Harshadovo število, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Heavisidova skočna funkcija, Heegnerjevo število, Hipergeometrična funkcija, Izrek o tetivah, John Wallis, Joseph-Louis de Lagrange, Kaprekarjevo število, Kitajski izrek o ostankih, Klinasto število, ... Razširi indeks (84 več) »
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Poglej Pozitivno število in Absolutna vrednost
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Poglej Pozitivno število in Aditivna konstanta
Alikvotno zaporedje
Alikvotno zaporedje je v matematiki rekurzivno zaporedje števil, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v zaporedju.
Poglej Pozitivno število in Alikvotno zaporedje
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Pozitivno število in Aritmetična funkcija
Atriftaloida
Atriftaloida z ''a''.
Poglej Pozitivno število in Atriftaloida
Število Markova
Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.
Poglej Pozitivno število in Število Markova
Število praštevil
Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.
Poglej Pozitivno število in Število praštevil
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Pozitivno število in Bertrandov izrek
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Pozitivno število in Bertrandova domneva
Cantorjevo število
Cantorjevo števílo (tudi Catalan-Mersennovo število) je v matematiki pozitivno celo število oblike: Eugène Charles Catalan je leta 1876 po Lucasovem odkritju praštevilskosti petega Cantorjevega števila c_ opazil, da so Cantorjeva števila med Mersennovimi števili, ki tvorijo Catalanovo zaporedje: vsa praštevila.
Poglej Pozitivno število in Cantorjevo število
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Pozitivno število in Celi del
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Poglej Pozitivno število in Charles Hermite
Conwayjevo zaporedje
Conwayjevo zaporédje (tudi zaporedje poglej in povej) je v matematiki celoštevilsko zaporedje, katerega prvi členi so: Da se tvori člen zaporedja iz predhodnega člena, se odbere števke predhodnega člena in prešteje število števk v skupinah iste števke.
Poglej Pozitivno število in Conwayjevo zaporedje
De Moivreova formula
De Moivreova fórmula (tudi Moivreova ~) je v matematiki formula, po kateri za vsako kompleksno število (in posebej za vsako realno število) x in za vsako celo število n velja: Imenuje se po francoskem matematiku Abrahamu de Moivreu, Newtonovem prijatelju, ki jo je odkril leta 1707 in objavil leta 1722.
Poglej Pozitivno število in De Moivreova formula
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Pozitivno število in Delitelj
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Pozitivno število in Desetiški ulomek
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Pozitivno število in Diofantska enačba
Dirichletova funkcija lambda
Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.
Poglej Pozitivno število in Dirichletova funkcija lambda
Dvojiški logaritem
Graf funkcije dvojiški logaritem \operatornamelb x \,; \, 0 Dvojiški logaritem (ali binarni logaritem) je v matematiki logaritem z osnovo 2 (dvojiška osnova).
Poglej Pozitivno število in Dvojiški logaritem
Dvojno Mersennovo število
Dvojno Mersennovo število je v matematiki Mersennovo število oblike: kjer je p eksponent Mersennovih praštevil.
Poglej Pozitivno število in Dvojno Mersennovo število
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Pozitivno število in E (matematična konstanta)
Egipčanski ulomek
Egipčánski ulómki so končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci med seboj niso enaki, znani iz zgodovine egipčanske matematike.
Poglej Pozitivno število in Egipčanski ulomek
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Pozitivno število in Elipsoid
Engelov razvoj
Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.
Poglej Pozitivno število in Engelov razvoj
Enotska funkcija
Enótska fúnkcija je v teoriji števil popolnoma multiplikativna funkcija pozitivnih celih števil definirana kot: Funkcija se imenuje enotska, ker je nevtralni element za Dirichletovo konvolucijo.
Poglej Pozitivno število in Enotska funkcija
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Pozitivno število in Enotski ulomek
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Pozitivno število in Enotski vektor
Erdős-Borweinova konstanta
Erdős-Borweinova konstanta je vsota obratnih vrednosti Mersennovih števil.
Poglej Pozitivno število in Erdős-Borweinova konstanta
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Poglej Pozitivno število in Erdős-Strausova domneva
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej Pozitivno število in Eulerjeva funkcija fi
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Pozitivno število in Evklidski prostor
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Pozitivno število in Fakulteta (funkcija)
Feigenbaumovi konstanti
logistični preslikavi Feigenbaumovi konstánti sta v matematiki dve konstanti, imenovani po ameriškemu matematiku in fiziku Mitchellu Jayu Feigenbaumu, ki ju je odkril.
Poglej Pozitivno število in Feigenbaumovi konstanti
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Pozitivno število in Feynmanov diagram
Fiksna vejica
V računalništvu je predstavitev števil v fiksni vejici zapis števila, ki se deli na dva dela.
Poglej Pozitivno število in Fiksna vejica
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Poglej Pozitivno število in Funkcija digama
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Pozitivno število in Funkcija gama
Geometrična sredina
Geométrična sredína (tudi geometríjska sredína) množice pozitivnih števil je v matematiki ''n''-ti koren zmnožka vseh elementov množice, kjer je n število elementov.
Poglej Pozitivno število in Geometrična sredina
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Pozitivno število in Geometrijsko zaporedje
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej Pozitivno število in Harshadovo število
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.
Poglej Pozitivno število in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Heavisidova skočna funkcija
Heavisidova skočna funkcija pri dogovoru, da je vrednost funkcije za ''x''.
Poglej Pozitivno število in Heavisidova skočna funkcija
Heegnerjevo število
Heegnerjevo število je v teoriji števil takšno celo število deljivo brez kvadrata d, da je razredno število h(-d) \, imaginarnega kvadratnega obsega \mathbb(\sqrt) \, enako 1, oziroma, da ima njegov kolobar celih števil enolični razcep v obliki a+b \sqrt \,.
Poglej Pozitivno število in Heegnerjevo število
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Pozitivno število in Hipergeometrična funkcija
Izrek o tetivah
Izrèk o tetívah je v geometriji poseben primer izreka o potenci točke.
Poglej Pozitivno število in Izrek o tetivah
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Pozitivno število in John Wallis
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Pozitivno število in Joseph-Louis de Lagrange
Kaprekarjevo število
Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.
Poglej Pozitivno število in Kaprekarjevo število
Kitajski izrek o ostankih
Kitajski izrek o ostankih govori o kongruencah v teoriji števil in njihovih posplošitvah v abstraktni algebri.
Poglej Pozitivno število in Kitajski izrek o ostankih
Klinasto število
Klinasto število je pozitivno celo število, ki ima natanko tri različne prafaktorje.
Poglej Pozitivno število in Klinasto število
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Poglej Pozitivno število in Koideova enačba
Končna množica
Kônčna mnóžica je v matematiki množica s končnim številom elementov.
Poglej Pozitivno število in Končna množica
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Pozitivno število in Konvergenčni polmer
Kravčukove matrike
Kravčukove matrike so v matematiki matrike, katerih elementi so vrednosti Kravčukovih polinomov v nenegativnih celih točkah.
Poglej Pozitivno število in Kravčukove matrike
Kvadrat
Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.
Poglej Pozitivno število in Kvadrat
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Poglej Pozitivno število in Kvadratni koren
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Poglej Pozitivno število in Kvadratni koren števila 2
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Pozitivno število in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Pozitivno število in Kvadratni koren števila 5
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Pozitivno število in Kvadratno število
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Pozitivno število in L-funkcija
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Poglej Pozitivno število in Lagrangeeva enakost
Lagrangeevo število
Lagrangeeva števila so v matematiki zaporedja števil, ki se pojavljajo v mejah pri aproksimaciji iracionalnih števil z racionalnimi števili.
Poglej Pozitivno število in Lagrangeevo število
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej Pozitivno število in Legendrova domneva
Legendrova funkcija hi
Legendrova funkcija hi (običajna označba \chi_ (z)\) je v matematiki specialna funkcija katere Taylorjeva vrsta je tudi Dirichletova vrsta.
Poglej Pozitivno število in Legendrova funkcija hi
Liouvillova funkcija
Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.
Poglej Pozitivno število in Liouvillova funkcija
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Pozitivno število in Logaritem
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej Pozitivno število in Logaritemska spirala
Logaritemski integral
Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.
Poglej Pozitivno število in Logaritemski integral
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Poglej Pozitivno število in Magnituda
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Pozitivno število in Möbiusova funkcija
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Pozitivno število in Mera (matematika)
Močno število
Močno število je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število m\,, da kadar vsako praštevilo p\,, ki deli m\,, ga deli tudi njegov kvadrat p^\,.
Poglej Pozitivno število in Močno število
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Pozitivno število in Naravno število
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Pozitivno število in Nasir at-Tusi
Navidezno popolno število
Navidezno popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vsa navidezna popolna števila so tudi obilna števila.
Poglej Pozitivno število in Navidezno popolno število
Nedoločena enačba
Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.
Poglej Pozitivno število in Nedoločena enačba
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Poglej Pozitivno število in Nedotakljivo število
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Pozitivno število in Negativno število
Nezadostno število
Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.
Poglej Pozitivno število in Nezadostno število
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Poglej Pozitivno število in Niccolo Fontana Tartaglia
Obilno število
Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).
Poglej Pozitivno število in Obilno število
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Pozitivno število in Omar Hajam
Particija (teorija števil)
poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.
Poglej Pozitivno število in Particija (teorija števil)
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Pozitivno število in Pellova enačba
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Pozitivno število in Pi
Pitagorejska trojica
Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.
Poglej Pozitivno število in Pitagorejska trojica
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Pozitivno število in Pitagorov izrek
Plus
Plús (+) je v matematiki znak za seštevanje (1+2.
Poglej Pozitivno število in Plus
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Poglej Pozitivno število in Podolžno število
Polgrupa
Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.
Poglej Pozitivno število in Polgrupa
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Poglej Pozitivno število in Polpraštevilo
Popolna potenca
Popolna potenca je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število, ki se ob praštevilskem razcepu lahko zapiše z eno samo celoštevilsko potenco.
Poglej Pozitivno število in Popolna potenca
Popolni kvadrat
Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.
Poglej Pozitivno število in Popolni kvadrat
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Poglej Pozitivno število in Popolno število
Potenca praštevila
Poténca práštevila je v matematiki pozitivna cela potenca praštevila.
Poglej Pozitivno število in Potenca praštevila
Pozitivno definitna matrika
Pozitivno definitna matrika je matrika, ki je v mnogih podrobnostih analogna pozitivnim realnim številom.
Poglej Pozitivno število in Pozitivno definitna matrika
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Pozitivno število in Praštevilo
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Pozitivno število in Praštevilski izrek
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Pozitivno število in Primoriela
Prothovo število
Prothovo število je v teoriji števil število oblike: kjer je k liho število, n pozitivno celo število in 2n>k.
Poglej Pozitivno število in Prothovo število
Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
logaritemskega integrala Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta (tudi Soldnerjeva konstanta) je matematična konstanta, določena kot edina pozitivna ničla funkcije logaritemskega integrala.
Poglej Pozitivno število in Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Pozitivno število in Realno število
Riemannova funkcija ksi
argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.
Poglej Pozitivno število in Riemannova funkcija ksi
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Pozitivno število in Riemannova funkcija zeta
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Pozitivno število in Rutherfordovo sipanje
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej Pozitivno število in Samoštevilo
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Pozitivno število in Seznam matematičnih vsebin
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Pozitivno število in Sfera
Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov
Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 3 predvideva obstoj takšnih pozitivnih celih števil a, b in c, ki rešijo diofantsko enačbo: Avtorja domneve sta Wacław Franciszek Sierpiński (1956) in Paul Erdős.
Poglej Pozitivno število in Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Pozitivno število in Skalarni potencial
Skoraj popolno število
Skoraj popolno število (včasih tudi podpopolno število (kvazipopolno število), nezadostno popolno število ali tudi delno okrnjeno število) je v matematiki pozitivno celo število za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n).
Poglej Pozitivno število in Skoraj popolno število
Smithovo število
Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.
Poglej Pozitivno število in Smithovo število
Sosednja ulomka
Sosédnja ulómka sta v matematiki dva ulomka a/b in c/d, a/b > c/d, kjer so a, b, c in d pozitivna cela števila, če je njuna razlika nek enotski ulomek 1/n, n > 0 in se lahko zapiše: Dva prava ulomka in enotska ulomka 1/11 in 1/12 sta sosednja, ker velja: 1/17 in 1/19 nista sosednja, saj velja: Ni seveda nujno, da sta dva ulomka oba prava ulomka: ali oba enotska ulomka: Vsi zaporedni členi Fareyjevega zaporedja Fn stopnje n so vedno sosednji ulomki.
Poglej Pozitivno število in Sosednja ulomka
Størmerjevo število
Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.
Poglej Pozitivno število in Størmerjevo število
Stieltjesova matrika
Stieltjesova matrika je realna simetrična pozitivno definitna matrika z nepozitivnimi elementi zunaj glavne diagonale.
Poglej Pozitivno število in Stieltjesova matrika
Superelipsa
Superelipsa z ''n''.
Poglej Pozitivno število in Superelipsa
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Pozitivno število in Teorija grafov
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Pozitivno število in Tlak
Uhlerjevo število
Uhlerjevo število je pozitivno celo število oblike: kjer je n!\, funkcija fakulteta in M_\, n-to Mersennovo število.
Poglej Pozitivno število in Uhlerjevo število
Vedski kvadrat
Védski kvadrát je v starodavni indijski matematiki različica tipične razpredelnice množenja 9 × 9 v obliki kvadrata.
Poglej Pozitivno število in Vedski kvadrat
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Pozitivno število in Verižni ulomek
Vzvišeno število
Vzvíšeno števílo je v matematiki pozitivno celo število, katerega število pozitivnih deliteljev (vključno s številom samim) je popolno število in katerih vsota je spet popolno število (funkciji d(n) in σ(n) sta neki popolni števili).
Poglej Pozitivno število in Vzvišeno število
Zapis predznačenih števil
Je dogovor v binarnem zapisu, kako se označujejo predznaki.
Poglej Pozitivno število in Zapis predznačenih števil
Zelo sestavljeno število
Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.
Poglej Pozitivno število in Zelo sestavljeno število
Zipfov zakon
Zípfov zákon v svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleyja Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Zipfov zakon je izkustven; teorijsko ozadje vzrokov za pojavljanje Zipfove porazdelitve v življenju ni zadovoljivo pojasnjeno.
Poglej Pozitivno število in Zipfov zakon
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Pozitivno število in 0
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Pozitivno število in 1 (število)
143 (število)
143 (stó tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 143.
Poglej Pozitivno število in 143 (število)
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Poglej Pozitivno število in 19 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Pozitivno število in 37 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Pozitivno število in 4 (število)
73 (število)
73 (tríinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 73.
Poglej Pozitivno število in 73 (število)
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Poglej Pozitivno število in 9 (število)
Prav tako znan kot Nenegativno število, Predznak (matematika).