Kazalo
122 odnosi: Agnesin koder, Apotema, Arhimedov dvojček, Astroida, Šestkotnik, Šestnajstkotnik, Štirinajstkotnik, Štiriperesna deteljica (matematika), Babilonska matematika, Bicentrični štirikotnik, Bonaventura Francesco Cavalieri, Brahmagupta, Cayleyjeva sekstika, Celoštevilski trikotnik, Deltoid, Deltoida, Desetkotnik, Desettisočkotnik, Devetkotnik, Devetnajstkotnik, Dvajsetkotnik, Dvanajstkotnik, Dvokotnik, Elementi (Evklid), Elipsa, Eliptična geometrija, Enajstkotnik, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enakokraki trapez, Enakokraki trikotnik, Enakostranični trikotnik, Evklidska geometrija, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Formula, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijski lik, Geometrijsko zaporedje, Hektar, Heron, Heronova formula, Heronski trikotnik, Hiperbolična geometrija, Hipokrat (geometer), Integral, Invarianta (matematika), John Wallis, Keplerjevi zakoni, Kochova snežinka, Kolobar, ... Razširi indeks (72 več) »
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Poglej Ploščina in Agnesin koder
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Poglej Ploščina in Apotema
Arhimedov dvojček
Arhimedova kroga (rdeče) imata isto ploščino. Večji polkrog ima enotski premer BC.
Poglej Ploščina in Arhimedov dvojček
Astroida
Astroida (tudi asteroida) je ravninska krivulja, ki jo sestavljajo štirje enako dolgi loki (vsebuje štiri konice).
Poglej Ploščina in Astroida
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Poglej Ploščina in Šestkotnik
Šestnajstkotnik
Slika šestnajstkotnika Šestnajstkotnik (s tujko tudi heksadekagon ali heksakaidekagon) je mnogokotnik s 16-timi stranicami, 16-timi oglišči in 16-timi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Šestnajstkotnik
Štirinajstkotnik
Štirinajstkotnik (s tujko tudi tetradekagon ali tetrakaidekagon) je mnogokotnik s 14-timi stranicami, 14-timi oglišči in 14-timi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Štirinajstkotnik
Štiriperesna deteljica (matematika)
Štiriperesna deteljica Štiriperesna deteljica (tudi štirilistna krivulja) je vrsta krivulje, ki spada med krivulje vrtnice z n.
Poglej Ploščina in Štiriperesna deteljica (matematika)
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Ploščina in Babilonska matematika
Bicentrični štirikotnik
Bicentrični štirikotnik Bicentrični štirikotnik ''ABCD'' in njegov dotikalni štirikotnik ''WXYZ'' Bicentrični deltoid Bicentrični enakokraki trapez Kvadrat Bicéntrični ali tetívnotangéntni štírikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik, ki je hkrati tetivni in tangentni štirikotnik, oziroma, če obstaja krožnica, ki vsebuje vsa njegova oglišča (očrtana krožnica), in krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic (včrtana krožnica).
Poglej Ploščina in Bicentrični štirikotnik
Bonaventura Francesco Cavalieri
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Poglej Ploščina in Bonaventura Francesco Cavalieri
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Poglej Ploščina in Brahmagupta
Cayleyjeva sekstika
graf Cayleyjeve sekstike. Cayleyjeva sekstika (ali Cayleyjev sekstet) je v geometriji ravninska krivulja, ki spada v družino sinusoidnih spiral.
Poglej Ploščina in Cayleyjeva sekstika
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Ploščina in Celoštevilski trikotnik
Deltoid
Deltoid Deltoíd je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ima dva para sosednjih skladnih stranic (ne smemo ga zamešati s paralelogramom, ki ima dva para nasprotnih skladnih stranic).
Poglej Ploščina in Deltoid
Deltoida
Nastanek deltoide. Deltoida je prikazana z rdečo barvo. Deltoida (tudi Steinerjeva krivulja in trikuspoida) je hipocikloida, ki ima tri vrhove.
Poglej Ploščina in Deltoida
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Desetkotnik
Desettisočkotnik
Desettisočkotnik (s tujko tudi mirjagon ali 10000-kotnik) je mnogokotnik, ki ima deset tisoč (10000) stranic in tudi deset tisoč oglišč.
Poglej Ploščina in Desettisočkotnik
Devetkotnik
Pravilni devetkotnik Devétkotnik ali s tujko nónagon ali eneagon (starogrško enneagōnos S_.
Poglej Ploščina in Devetkotnik
Devetnajstkotnik
Devetnajstkotnik (tudi 19-kotnik ali s tujko eneadekagon, eneakaidekagon ali nanodekagon) je mnogokotnik z 19-timi stranicami in 19-timi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Devetnajstkotnik
Dvajsetkotnik
Pravilni dvajsetkotnik Dvajsetkotnik (tudi 20-kotnik ali s tujko ikozagon) je mnogokotnik z 20-timi stranicami in 20-timi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Dvajsetkotnik
Dvanajstkotnik
Dvanajstkotnik (s tujko tudi dodekagon) je mnogokotnik z dvanajstimi stranicami, dvanajstimi oglišči in dvanajstimi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Dvanajstkotnik
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Ploščina in Dvokotnik
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Ploščina in Elementi (Evklid)
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Ploščina in Elipsa
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Ploščina in Eliptična geometrija
Enajstkotnik
Pravilni enajstkotnik Enájstkotnik (s tujko tudi hendekagon iz grških besed hendeka, kar pomeni enajst in gon- kar pomeni kot) je mnogokotnik z 11-timi stranicami, 11-timi oglišči in 11-timi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Enajstkotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Poglej Ploščina in Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Poglej Ploščina in Enakokraki trapez
Enakokraki trikotnik
Enakokraki trikotnik Enakokráki trikótnik je trikotnik, pri katerem sta dve stranici enako dolgi (skladni).
Poglej Ploščina in Enakokraki trikotnik
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Ploščina in Enakostranični trikotnik
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Ploščina in Evklidska geometrija
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Poglej Ploščina in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
Formula
Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.
Poglej Ploščina in Formula
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Ploščina in Geometrija
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Ploščina in Geometrijska konstrukcija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Ploščina in Geometrijski lik
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Ploščina in Geometrijsko zaporedje
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Ploščina in Hektar
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Poglej Ploščina in Heron
Heronova formula
Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.
Poglej Ploščina in Heronova formula
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Ploščina in Heronski trikotnik
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Ploščina in Hiperbolična geometrija
Hipokrat (geometer)
Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.
Poglej Ploščina in Hipokrat (geometer)
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Ploščina in Integral
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Ploščina in Invarianta (matematika)
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Ploščina in John Wallis
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Ploščina in Keplerjevi zakoni
Kochova snežinka
iteracije pri konstrukciji. Kochova krivulja. Kochova snežínka ali Kochova zvézda je eden prvih odkritih fraktalnih likov.
Poglej Ploščina in Kochova snežinka
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Ploščina in Kolobar
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Ploščina in Kombinatorika
Krivulja fižola
Krivulja fižola (oblika krivulje spominja na fižol). Krivulja fižola je ravninska algebrska krivulja četrte stopnje.
Poglej Ploščina in Krivulja fižola
Krožni izsek
Zeleno obarvani del kroga je krožni izsek krožnem diagramu Króžni izsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da iz kroga izrežemo (izsekamo) del omejen z dvema polmeroma in s krožnim lokom.
Poglej Ploščina in Krožni izsek
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Poglej Ploščina in Krožni odsek
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Ploščina in Krog
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Ploščina in Kubooktaeder
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Ploščina in Kvadrat (geometrija)
Kvadratni decimeter
Kvadratni decimeter (oznaka dm²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Poglej Ploščina in Kvadratni decimeter
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Poglej Ploščina in Kvadratni meter
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Poglej Ploščina in Kvadratura kroga
Kvadratura parabole
Odsek parabole Kvadratura parabole (grško: Tetragonismós parabolís) je razprava o geometriji starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v 3.
Poglej Ploščina in Kvadratura parabole
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Poglej Ploščina in Lagrangeeva enakost
List (krivulja)
List (krivulja v obliki lista) ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo V kartezičnem koordinatnem sistemu pa je enačba lista Oblika lista je odvisna od parametrov a \, in b \,.
Poglej Ploščina in List (krivulja)
Lju Hui
Lju Hui (kitajsko 劉徽; pinjin: Liu Hui), kitajski matematik, * okoli 220, Vei (Wei), Kitajska, okoli 285.
Poglej Ploščina in Lju Hui
Lok (krivulja)
Krivulja lok Lok je ravninska racionalna krivulja četrte stopnje.
Poglej Ploščina in Lok (krivulja)
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Ploščina in Mera (matematika)
Merjenje kroga
Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.
Poglej Ploščina in Merjenje kroga
Metuljna krivulja (algebrska)
Metuljna krivulja z enačbo x^6 + y^6.
Poglej Ploščina in Metuljna krivulja (algebrska)
Minimalna ploskev
Verrillova minimalna ploskev. Prikaz minimalne ploskve s pomočjo milnice. Minimalna ploskev je v matematiki ploskev, ki ima srednjo ukrivljenost enako nič.
Poglej Ploščina in Minimalna ploskev
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Ploščina in Mnogokotnik
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Ploščina in Neevklidska geometrija
Nefroida
Nefroida je krivulja v rdeči barvi. Polovica nefroide v kozarcu kave. Nefroida je ravninska krivulja, ki ima obliko ledvic Ime krivulje pomeni oblikovana kot ledvice (primerjaj tudi z nefrologija).
Poglej Ploščina in Nefroida
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Poglej Ploščina in Niccolo Fontana Tartaglia
O spiralah
Arhimedova spirala s tremi zasuki po 360° O spiralah (Perí elíkon) je razprava starogrškega učenjaka Arhimeda, napisana leta 225 pr.
Poglej Ploščina in O spiralah
Očrtana krožnica
Mnogokotniku očrtana krožnica Očrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki poteka skozi vsa oglišča danega mnogokotnika.
Poglej Ploščina in Očrtana krožnica
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Ploščina in Obseg
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Ploščina in Ortodiagonalni štirikotnik
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Poglej Ploščina in Osemkotnik
Osemnajstkotnik
Osemnajstkotnik (s tujko tudi oktadekagon ali oktakaidekagon) je mnogokotnik z 18-timi stranicami in 18-timi oglišči.
Poglej Ploščina in Osemnajstkotnik
Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.
Poglej Ploščina in Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Poglej Ploščina in Paralelogram
Petnajstkotnik
Petnajstkotnik (s tujko tudi pentadekagon ali pentakaidekagon) je mnogokotnik s 15-timi stranicami, 15-timi oglišči in 15-timi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Petnajstkotnik
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Ploščina in Pi
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Ploščina in Planimetrija
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Ploščina in Podobnost (geometrija)
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Ploščina in Površina
Površina (razločitev)
Površína označuje enega od naslednjih pojmov.
Poglej Ploščina in Površina (razločitev)
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Ploščina in Pravilni mnogokotnik
Pravokotni trapez
Pravokotni trapez pravokotnega tangentnega trapeza Pravokótni trapéz je trapez v katerem obstaja notranji pravi kot (π/2, 90°).
Poglej Ploščina in Pravokotni trapez
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Ploščina in Pravokotnik
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Ploščina in Preprosti mnogokotnik
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Ploščina in Prve visoke civilizacije
Ribja krivulja
Ribja krivulja ima obliko ribe. Ribja krivulja je negativna nožiščna krivulja elipse, ki ima nožiščno točko v fokusu posebnega primera elipse z izsrednostjo enako e^2.
Poglej Ploščina in Ribja krivulja
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Ploščina in Romb
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Ploščina in Rombiikozidodekaeder
Rombski dodekaeder
Rombski dodekaeder je v geometriji konveksni polieder z 12-imi skladnimi rombskimi stranskimi ploskvami.
Poglej Ploščina in Rombski dodekaeder
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Sedemkotnik
Sedemnajstkotnik
Pravilni sedemnajstkotnik Sedemnájstkotnik (tudi 17-kotnik, sedemnájsterokótnik in s tujko heptadekagon ali heptakaidekagon) je mnogokotnik s 17-imi stranicami, 17-imi oglišči in 17-imi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Sedemnajstkotnik
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Ploščina in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ploščina in Seznam matematičnih vsebin
Simon Stevin
Simon Stevin, nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj, * 1548/49, Brugge, Zahodna Flamska, Belgija, † 1620, Haag, Nizozemska.
Poglej Ploščina in Simon Stevin
Skladno število
ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.
Poglej Ploščina in Skladno število
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Ploščina in Skladnost (geometrija)
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Ploščina in Stari Egipt
Strofoida
Desna strofoida r.
Poglej Ploščina in Strofoida
Superelipsa
Superelipsa z ''n''.
Poglej Ploščina in Superelipsa
Tangentni štirikotnik
Zgled tangentnega štirikotnika Tangéntni štirikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik za katerega obstaja krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic, oziroma, ki ima včrtano krožnico.
Poglej Ploščina in Tangentni štirikotnik
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Poglej Ploščina in Tetivni štirikotnik
Tisočkotnik
Pravilni tisočkotnik se na pogled ne razlikuje od krožnice. Spodnji del slike prikazuje del tisočkotnika, ki je 200-krat večji kot manjša krožnica. Oglišča so označena. Tisočkotnik (s tujko tudi kiliagon ali 1000-kotnik) je mnogokotnik s 1000 stranicami.
Poglej Ploščina in Tisočkotnik
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Ploščina in Trapez
Tridesetkotnik
Tridesetkotnik (tudi 30-kotnik ali s tujko triakontagon) je mnogokotnik z 30-timi stranicami in 30-timi notranjimi koti.
Poglej Ploščina in Tridesetkotnik
Trikotna teorija ljubezni
Trikotna teorija ljubezni je teorija ljubezenskih odnosov, ki jo je razvil psiholog Robert Sternberg leta 1986.
Poglej Ploščina in Trikotna teorija ljubezni
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Ploščina in Trikotnik
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Ploščina in Včrtana krožnica
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Ploščina in Vektor (matematika)
Verižnica
Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.
Poglej Ploščina in Verižnica
Vrtnica (matematika)
Krivulja vrtnica s 7 listi (''k''.
Poglej Ploščina in Vrtnica (matematika)
Vztrajnostni polmer
Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični literaturi pa s črko r.
Poglej Ploščina in Vztrajnostni polmer
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej Ploščina in William Brouncker
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Ploščina in Zgodovina števila π
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Ploščina in Zgodovina matematike
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Ploščina in Zlati rez