Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Plemenska vojvodina Saška

Index Plemenska vojvodina Saška

Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.

33 odnosi: Albert Medved, Askanijci, Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt, Dresden, Grodziskie, Grofija Holandija, Hamaland, Henrik I. Nemški, Henrik II. Bavarski, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik IX., bavarski vojvoda, Henrik Lev, Henrik Ponosni, Konrad III. Nemški, Lübeck, Lotar Supplinburški, Magnus Saški, Oton I. Veliki, Oton II., Oton IV. Nemški, Oton Otrok, Otoni, Otonska renesansa, Otonska umetnost, Pruska križarska vojna, Rodbina Welf, Saška, Saška (razločitev), Saška (volilna kneževina), Sveto rimsko cesarstvo, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg.

Albert Medved

Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Albert Medved · Poglej več »

Askanijci

Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Askanijci · Poglej več »

Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt

Pogled na mesto Halberstadt (pred 1900), Martinovo cerkev (levo), Dom in Marijino cerkev Dom zu Halberstadt Trg pred cerkvijo Notranjost Stolnica svetega Štefana in svetega Siksta v Halberstadtu je ena redkih velikih cerkvenih zgradb francoske sheme v Nemčiji.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt · Poglej več »

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Dresden · Poglej več »

Grodziskie

Grodziskie (poljska izgovorjava; druga imena Grätzer, Grodzisz) je zgodovinska vrsta piva s Poljskega, ki je običajno narejen iz pšeničnega slada dimljenega s hrastom.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Grodziskie · Poglej več »

Grofija Holandija

Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Grofija Holandija · Poglej več »

Hamaland

Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Hamaland · Poglej več »

Henrik I. Nemški

Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Henrik I. Nemški · Poglej več »

Henrik II. Bavarski

Henrik II.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Henrik II. Bavarski · Poglej več »

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Henrik IV. Nemški · Poglej več »

Henrik IX., bavarski vojvoda

Henrik IX.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Henrik IX., bavarski vojvoda · Poglej več »

Henrik Lev

Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Henrik Lev · Poglej več »

Henrik Ponosni

Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Henrik Ponosni · Poglej več »

Konrad III. Nemški

Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Konrad III. Nemški · Poglej več »

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Lübeck · Poglej več »

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Lotar Supplinburški · Poglej več »

Magnus Saški

Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Magnus Saški · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Oton I. Veliki · Poglej več »

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Oton II. · Poglej več »

Oton IV. Nemški

Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Oton IV. Nemški · Poglej več »

Oton Otrok

Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Oton Otrok · Poglej več »

Otoni

Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Otoni · Poglej več »

Otonska renesansa

Procesijski križ iz emajla (''Senkschmelzen-Kreuz''), nekdanja opatija Essen, okoli 1000 Otonska renesansa je bila renesansa bizantinske in poznoantične umetnosti v Srednji in Južni Evropi, ki je spremljala vladavino prvih treh Svetih rimskih cesarjev Otonske (ali Saške dinastije: Otona I. (936–973), Otona II. (973–983) in Otona III. (983–1002). V veliki meri je bila odvisna od njihovega pokroviteljstva. Vodilni osebnosti tega gibanja sta bila Papež Silvester II. in Abo iz Fleuryja.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Otonska renesansa · Poglej več »

Otonska umetnost

Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Otonska umetnost · Poglej več »

Pruska križarska vojna

Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Pruska križarska vojna · Poglej več »

Rodbina Welf

Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Rodbina Welf · Poglej več »

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Saška · Poglej več »

Saška (razločitev)

Saška je lahko:;Geografija.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Saška (razločitev) · Poglej več »

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Vojvodina Bavarska · Poglej več »

Vojvodina Braunschweig-Lüneburg

Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.

Novo!!: Plemenska vojvodina Saška in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg · Poglej več »

Preusmerja sem:

Saška (plemenska vojvodina).

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »