Kazalo
33 odnosi: Albert Medved, Askanijci, Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt, Dresden, Grodziskie, Grofija Holandija, Hamaland, Henrik I. Nemški, Henrik II. Bavarski, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik IX., bavarski vojvoda, Henrik Lev, Henrik Ponosni, Konrad III. Nemški, Lübeck, Lotar Supplinburški, Magnus Saški, Oton I. Veliki, Oton II., Oton IV. Nemški, Oton Otrok, Otoni, Otonska renesansa, Otonska umetnost, Pruska križarska vojna, Rodbina Welf, Saška, Saška (razločitev), Saška (volilna kneževina), Sveto rimsko cesarstvo, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg.
Albert Medved
Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Albert Medved
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Askanijci
Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt
Pogled na mesto Halberstadt (pred 1900), Martinovo cerkev (levo), Dom in Marijino cerkev Dom zu Halberstadt Trg pred cerkvijo Notranjost Stolnica svetega Štefana in svetega Siksta v Halberstadtu je ena redkih velikih cerkvenih zgradb francoske sheme v Nemčiji.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Dresden
Grodziskie
Grodziskie (poljska izgovorjava; druga imena Grätzer, Grodzisz) je zgodovinska vrsta piva s Poljskega, ki je običajno narejen iz pšeničnega slada dimljenega s hrastom.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Grodziskie
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Grofija Holandija
Hamaland
Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Hamaland
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Henrik I. Nemški
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Henrik II. Bavarski
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Henrik II. Sveti
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Henrik IV. Nemški
Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik IX.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Henrik Lev
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Henrik Ponosni
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Konrad III. Nemški
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Lübeck
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Lotar Supplinburški
Magnus Saški
Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Magnus Saški
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Oton II.
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Oton IV. Nemški
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Oton Otrok
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Otoni
Otonska renesansa
Procesijski križ iz emajla (''Senkschmelzen-Kreuz''), nekdanja opatija Essen, okoli 1000 Otonska renesansa je bila renesansa bizantinske in poznoantične umetnosti v Srednji in Južni Evropi, ki je spremljala vladavino prvih treh Svetih rimskih cesarjev Otonske (ali Saške dinastije: Otona I.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Otonska renesansa
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Otonska umetnost
Pruska križarska vojna
Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Pruska križarska vojna
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Rodbina Welf
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Saška
Saška (razločitev)
Saška je lahko:;Geografija.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Saška (razločitev)
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Saška (volilna kneževina)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Sveto rimsko cesarstvo
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Plemenska vojvodina Saška in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Prav tako znan kot Saška (plemenska vojvodina).