Kazalo
28 odnosi: Štefan I. (hrvaški vladar), Štefan II. (hrvaški kralj), Šubići, Čika, Benediktinski samostan sv. Marije v Zadru, Biograd na Moru, Bizantinsko cesarstvo, Dimitrij Zvonimir, Géza I. Ogrski, Helena Lepa, Hrvaška, Krešimir, Krona kralja Zvonimira, Ladislav I. Ogrski, Maun, Nin, Razred Kralj, Salomon Ogrski, Slavec (neretljanski vladar), Tomaž Arhidiakon, Trpimirovići, Zadar, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1058, 1059, 1060, 1074, 1075.
Štefan I. (hrvaški vladar)
Štefan I., hrvaški kralj iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog leta 1030 do 1058, *?, † ?.
Poglej Peter Krešimir IV. in Štefan I. (hrvaški vladar)
Štefan II. (hrvaški kralj)
Štefan II (hrvaško Stjepan II.), hrvaški kralj, * ?, † 1091.
Poglej Peter Krešimir IV. in Štefan II. (hrvaški kralj)
Šubići
Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Peter Krešimir IV. in Šubići
Čika
Čika (latinsko Chicca), hrvaška redovnica, * prva polovica 11.
Poglej Peter Krešimir IV. in Čika
Benediktinski samostan sv. Marije v Zadru
L'interno Ženski Benediktinski samostan sv.
Poglej Peter Krešimir IV. in Benediktinski samostan sv. Marije v Zadru
Biograd na Moru
Biograd na Moru (italijansko Zaravecchia, tudi Alba Marittima) je mesto, morsko pristanišče in letovišče v Severni Dalmaciji na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad), ki upravno spada v Zadrsko županijo.
Poglej Peter Krešimir IV. in Biograd na Moru
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Peter Krešimir IV. in Bizantinsko cesarstvo
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Poglej Peter Krešimir IV. in Dimitrij Zvonimir
Géza I. Ogrski
Géza I. (I.), ogrski kralj (1074-1077), * ca.
Poglej Peter Krešimir IV. in Géza I. Ogrski
Helena Lepa
Helena Lepa (hrvaško Jelena Lijepa, madžarsko Ilona), hrvaška kraljica, žena Dimitrija Zvonimirja, * ?, † verjetno okoli 1091.
Poglej Peter Krešimir IV. in Helena Lepa
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Peter Krešimir IV. in Hrvaška
Krešimir
Krešimir je lahko.
Poglej Peter Krešimir IV. in Krešimir
Krona kralja Zvonimira
Krona kralja Zvonimira, znana tudi kot Tomislavova krona ali Starohrvaška krona je krona, ki jo leta 1076 hrvaškemu kralju Dimitriju Zvonimiru podaril papeški legat.
Poglej Peter Krešimir IV. in Krona kralja Zvonimira
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Poglej Peter Krešimir IV. in Ladislav I. Ogrski
Maun
Maun je otok v severni Dalmaciji.
Poglej Peter Krešimir IV. in Maun
Nin
Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadrski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).
Poglej Peter Krešimir IV. in Nin
Razred Kralj
RTOP-12 Kralj Dmitar Zvonimir Razred Kralj je razred dveh raketnih čolnov, od katerih je bil en zgrajen po naročilu SFRJ, eden pa je bil po razpadu Jugoslavije zgrajen za hrvaško mornarico.
Poglej Peter Krešimir IV. in Razred Kralj
Salomon Ogrski
Salomon (I.; Salomonus), ogrski kralj (1063-1087), *. 1053, † 1087.
Poglej Peter Krešimir IV. in Salomon Ogrski
Slavec (neretljanski vladar)
Slavec (hrvaško: Slavac), neretljanski knez in domnevno hrvaški kralj, * ?, † ?. Vladal naj bi okrog 1074- 1075.
Poglej Peter Krešimir IV. in Slavec (neretljanski vladar)
Tomaž Arhidiakon
Tomáž Arhidiákon (latinsko Thomas Archidiaconus, hrvaško Toma Arhiđakon), hrvaški latinist, zgodovinar in politik, * 1200, Split, † 8. maj 1268.
Poglej Peter Krešimir IV. in Tomaž Arhidiakon
Trpimirovići
Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.
Poglej Peter Krešimir IV. in Trpimirovići
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Peter Krešimir IV. in Zadar
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Peter Krešimir IV. in Zgodovina Rimskega cesarstva
1058
1058 (MLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Peter Krešimir IV. in 1058
1059
1059 (MLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Peter Krešimir IV. in 1059
1060
1060 (MLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Peter Krešimir IV. in 1060
1074
1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Peter Krešimir IV. in 1074
1075
1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Peter Krešimir IV. in 1075
Prav tako znan kot Krešimir IV..